ODMEVI

Berem, premišljujem evangelij po Mariji Valtorti. Jezus govori Mariji: »Izročam ti jih v varstvo. Dajem ti dediščino. Ničesar nimam na zemlji, razen Matere, in jo darujem Bogu: Žrtev z žrtvijo in svoje Cerkve, njo pa izročam tebi. Bodi njena rednica. Prejle sem razmišljal: v koliko ljudeh bo v teku stoletij oživel človek iz Keriota z vsemi svojimi hibami in pomislil sem, da bi vsak razen Jezusa zavrgel tega človeka, ki ga je ena sama hiba. A jaz ga ne bom zavrgel. Jaz sem Jezus. Dokler boš na zemlji, boš takoj za Petrom v cerkveni hierarhiji. On bo glava in ti vernica, prva od vseh kot Mati Cerkve, ker si rodila Mene, Glavo tega mističnega Telesa: ne boš zavračala veliko Judov, ampak boš pomagala, svetovala Petru, njegovim bratom, Janezu, Jakobu, Simonu, Filipu, Bartolomeju, Andreju, Tomažu in Mateju, da ne bodo zavračali, ampak pomagali. Brani me v mojih privržencih in brani me pred tistimi, ki bi radi razdrli in razpršili nastopajočo Cerkev. In v stoletjih, o Mati, bodi vedno Tista, ki posreduje in ščiti mojo Cerkev, moje duhovnike, moje vernike pred zlom, pred kaznijo, pred njimi samimi… Koliko Iškarijotov, o Mati, se bo pojavilo v stoletjih in koliko podobno duševno bolnim, ki ne bodo mogli razumeti, koliko podobnih slepcem in gluščem, ki ne bodo znali videti in slišati ali negibnih, ki ne bodo znali priti. Mati, vse vzemi pod svoj plašč. Samo ti lahko preprosiš Vsemogočnega, da ne kaznuje posameznikov in množic. Kajti Trojica ob vedno uslišala svojo Cvetlico«.

Marija: Tako bom storila, Sin. Kar se tiče mene, greš lahko mirno proti svojemu cilju. Tvoja Mati te bo vedno branila v tvoji Cerkvi, vedno.

Pepi