Božji služabnik Anton Strle in prebiranje revij in časopisov

V zapuščini božjega služabnika Antona Strleta je kar za tri arhivske škatle izpiskov in izrezkov iz raznih časopisov in revij (AASV, šk. 66, 67 in 68). Dejansko je zlasti izpiskov še veliko več, ker so ti vloženi pod gesla različnih avtorjev ali pa pod različne teme. Prof. Strle je imel navado, da si je skoraj vse, kar je bral, tudi izpisal. Pri časopisih, na katere je bil naročen, pa si je članke, ki so ga zanimali, izrezal, jih opremil z geslom in razporedil v svoje kartoteke. Več revij si je izposodil iz knjižnice teološke fakultete. Zlasti v revijah je podobno kot v knjigah s svinčnikom zaznamoval pomembnejša mesta, da je kasneje po potrebi to takoj našel.

Prebiral je teološke revije in verske časopise, a je sledil tudi svetnemu tisku, ki je bil po 2. svetovni vojni v glavnem naravnan proticerkveno. Ohranjenih je kar nekaj izrezanih člankov iz časopisa Delo, zlasti iz sobotne priloge tega časopisa. Zanimalo ga je vse, kar je bilo zapisano v povezavi z vero in moralo ter v povezavi s Cerkvijo. Člani teološke komisije pri jugoslovanski škofovski konferenci so imeli med drugim  tudi nalogo, da sledijo pisanju svetnega tiska o veri in morali.

Iz ohranjenih izpiskov in izrezanih strani raznih časopisov in revij se vidi, da je prof. Strle sledil pisanju najrazličnejših teoloških revij in časopisov v nemščini, francoščini, italijanščini in angleščini, hrvaščini in slovenščini. Dolg je seznam revij in časopisov, ki jih je prebiral. Ni vseh prebiral z enako intenzivnostjo, nekatere le določeno obdobje, druge pa kar stalno. Sledil je pisanju različnih duhovnih usmeritev.

Branje časopisov in revij mu je pomagalo ustvariti jasno podobo svetovnih miselnih tokov, hkrati pa je marsikatero misel uporabil pri pisanju svojih sestavkov o najrazličnejših temah. Koliko in kaj je od prebranega citiral pri svojih objavljenih člankih in razpravah, bo potrebno še raziskati. Snovi bi bilo dovolj za disertacijo. Pri tem bi bilo zanimivo raziskati, kako je v duhu razlikovanja ocenil posamezne prebrane in izpisane misli.

Že na prvi pogled moremo zaključiti, da je z izredno marljivostjo sledil temu, kar so objavljale različne revije in časopisi in to uporabil za pisanje člankov, za pridige, tudi za svetovanje, kar naj študenti teologije uporabijo pri pisanju seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog.

p. Andrej Pirš