Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 29. december 2019

Božična devetdnevnica

Ker se je rodila kot prvi otrok, so ji dali po materi ime Marija, a so jo ljubkovalno klicali Micka. Ko je odšla od doma v širni svet, je postala Mimi. Toda ni si spremenila samo imena, tudi sicer se je njeno življenje zelo spremenilo. Tako tudi za obisk maše skoraj ni bilo več časa. Pravzaprav je potem, ko je svoja otroka spravila do birme, šla v cerkev samo še, kadar je prišla domov za obletnici smrti staršev. Še sama se ni zavedla, kdaj je prišel čas, da se je začelo iztekati tudi njeno življenje. Tisto leto tik pred božičem je bila strašna zima.
Tudi v njeni domači vasi je vse zmrzovalo. Pot je bila ledena, a vse to ni ustavilo sosedov, ki so v božični devetdnevnici nosili Marijo od hiše do hiše. Marija je vsako noč prenočila pri drugi družini. Pri vsaki hiši so ji naredili prostor na hišnem oltarčku ali so ji našli posebno mesto na kaki omarici, ki so jo pregrnili z izvezenim prtom, okrasili z adventnim venčkom ali samo s smrečjem ter prižgali svečo. Takrat je bilo v vasi precej starejših žensk, ki so poznale molitve in pesmi, pa tudi cela gruča otrok, ki so se radi pridružili nošenju Marije. Od hiše, kjer je prenočila, so jo med petjem prenesli do soseda, kjer so ji nudili zatočišče naslednjo noč. Večina otrok je nosila v rokah prižgano svečo, nekateri so osvetljevali ledeno pot z baterijami.
Tako je prišel na vrsto tudi obisk Mickinega doma, kjer je zdaj živela njena mlajša sestra. Z veselo pesmijo so prišli do hiše. Ko jim je gospodinja odprla vrata, so opazili, da je žalostna. Postregla jim je z vročim čajem in piškoti, potem pa je planila v jok. Povedala je, da neprestano misli na sestro Micko, ki leži na smrt bolna daleč od doma. Potem pa se je ena od molivk spomnila: »Kaj če bi po telefonu poklicali Micko in ji povedali, da molimo zanjo?« Rečeno, storjeno. Sestra je poklicala umirajočo oziroma njeno hči in ji povedala, da bi radi, da prisluhne temu, kar se dogaja v domači hiši. Glasno so molile rožni venec in Micki se je zdelo, da je majhna deklica, ko je v kotu na peči s sestrami poslušala staro mamo, kako moli. Nekaj časa je skušala slediti molitvi, potem je zadremala. Od tega sveta se je poslovila še pred božičem.

Ni komentarjev:

Objavite komentar