Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

petek, 08. november 2019

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Zakaj Marija pogosto naroča prav molitev rožnega venca?


V Lurdu je Bernardka takoj na začetku Marijinih prikazovanj segla po rožnem vencu. Preden je Marija z Bernardko spregovorila, je z njo molila. V tem kraju Marijinih prikazovanj je rožni venec dobil najvišjo potrditev in odobritev. Marija se je prikazovala z rožnim vencem v roki. Ko ga je Bernardka pri vsakem prikazanju molila, je tudi Gospa prebirala jagode rožnega venca. Ni sicer molila očenaša in zdravamarije, ampak le slavaočetu.
V Fatimi je nebeška Gospa pri vsakem prikazanju naročala trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti, naj molijo rožni venec. O sebi je pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, pastirčkom razodela, da je Gospa rožnega venca. Takrat jim je naročila, naj še naprej vsak dan molijo rožni venec.
Mar ne bi naša nebeška Mati mogla naročiti kakšne druge dejavnosti, na primer vsakdanje udeležbe pri sveti maši, saj je mašna daritev najodličnejše in najsvetejše opravilo na zemlji? Gotovo bi mogla. Da pa tega ni storila – vsaj ne pri glavnih prikazovanjih – je imela utemeljene razloge. Poskusimo odkriti vsaj nekatere:
Mnogim ni mogoče biti vsak dan pri sveti maši, lahko pa podnevi in ponoči, doma in na potovanju, v avtu ali pri hoji na sprehod, ko so zdravi ali bolni, veseli ali žalostni, vzamejo v roke rožni venec. Če ga nimajo pri roki, jim pride prav deset prstov na rokah.
Rožni venec – če med molitvijo mislimo na posamezne skrivnosti in jih v duhu gledamo – je odlična priprava na dobro sodelovanje pri mašni daritvi. Pri vseh štirih delih pridejo na vrsto glavne skrivnosti, ki so pri mašni daritvi, pri besednem bogoslužju, razporejene skozi vse leto. Veseli del nam predstavi skrivnosti adventnega in božičnega časa; pri svetlem delu se srečujemo z Jezusovim triletnim javnim delovanjem, o katerem razmišljamo ob nedeljah in delavnikih čez leto; v žalostnem delu se poglabljamo v čas velikega tedna, častitljivi del pa nas povezuje z Jezusovim vstajenjem in poveličanjem v velikonočnem času in z Marijinim vnebovzetjem in poveličanjem.
Rožni venec je poglabljanje in podoživljanje tega, kar doživljamo pri vsaki mašni daritvi. Sveta maša je podaljšanje Jezusove kalvarijske daritve in njegovega vstajenja v naš prostor in čas. Tudi pri rožnem vencu se srečujemo z istim Jezusom in njegovo Materjo od Jezusovega spočetja in rojstva, javnega delovanja, trpljenja in njegovega poveličanja ter poveličanja njegove in naše Matere.
Pri mašni daritvi smo navezani na skupno dogajanje na oltarju in pri ambonu, mašnih molitev in obredov ne smemo spreminjati, pri rožnem vencu pa smo bolj prosti; rožni venec lahko po svoje oblikujemo, se pred vsako desetko ustavimo in skrivnost premišljujemo, zapojemo primerno pesem in podobno. Tako lahko vsak molivec ali molitvena skupina rožni venec prilagodi svojim sposobnostim, zdravstvenemu stanju in stopnji duhovnega napredka. Lahko zmoli cel rožni venec ali pa le posamezne desetke.
Glavni evangeljski dogodki so pri sveti maši razvrščeni na tri leta, A, B, C. Če razni venec molimo vsak dan, pa se pred našimi duhovnimi očmi razvrstijo v enem tednu: ob ponedeljkih in sobotah molimo veseli del, ob četrtkih svetli del, ob torkih in petkih pridejo na vrsto skrivnosti žalostnega dela, ob sredah in nedeljah pa se poglabljamo v skrivnosti častitljivega dela rožnega venca. Nekateri celo vsak dan zmolijo celo vse štiri dele in se tako na kratko poglobijo v glavne dogodke celotnega evangelija. Te najsvetejše knjige morda ne morejo brati, jagode rožnega venca pa lahko skoraj vedno prebirajo.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar