V 16. stoletju je škof Lamega, majhnega mesta na severu Portugalske, v svetem mestu Rimu naročil sliko Device Marije, ki ozdravlja vse bolezni, in jo obesil v novi kapeli, narejeni na mestu stare kapelice sv. Štefana. Po tem dogodku se je češčenje Matere Božje Zdraviteljice širilo in v 18. stoletju se je pričela gradnja veličastnega svetišča, ki ji je bil posvečen in ga mnogoštevilni romarji obiskujejo še danes. Vsa leta od konca avgusta do sredine septembra Lamego slovesno praznuje, ker sovpadajo praznična slavja mesta z »Romanjem Portugalske«, ki je posvečeno sveti zavetnici. V času teh slavnosti tja prihaja na sto tisoče ljudi. Procesija zmagoslavja je najbolj simboličen trenutek praznika. Veliko ogrodje, na katerem je predstavljena Mati Božja Zdraviteljica, vlečejo na vozu voli. Lamego je edini kraj v katoliškem svetu, kjer lahko vidimo upodobitev Device Marije, ki jo peljejo živali.
Leta 1803 je mati Saint-André Madier,
uršulinka v New Orleansu v ZDA, povabila k sebi svojo sestrično, ki je bila
uršulinka v Franciji in je zaradi terorja morala zapustiti samostan. Ime ji je
bilo Saint-Michel Gensoul. Njen škof msgr. Fournier je prepovedal potovanje in
rekel, da samo papež, ki je bil Napoleonov ujetnik, lahko da takšno dovoljenje.
Ko je bila nekega dne v vrsti pred kipom
Device Marije in molila, je mati Saint-André Madier prejela navdih za tole
molitev: »Presveta Devica Marija, če dosežeš hiter in ugoden odgovor na moje
pismo, ti obljubim, da Te bom v New Orleansu častila kot Mater Božjo takojšnje pomoči.« Odgovor je bil hiter in pritrdilen
(pismo je zapustilo Francijo 19. marca 1809, mati uršulinka pa ga prejela 28.
aprila). Msgr. Fournier, ki je bil presenečen nad izidom, je blagoslovil kip,
ki ga je mati Saint-André Madier dala izklesati. Od takrat, ko so v New
Orleansu pričeli s češčenjem Matere Božje takojšnje pomoči, se je to razširilo
po vsej Lousiani, ZDA in celo zunaj meja severne Amerike.
Evharistični čudež v Amsterdamu (Holandija) se je zgodil
15. marca 1345 ali 600 let pred prvim prikazanjem Gospe vseh narodov, ki je bilo
prav tako v istem mestu. Bolníca je doma umirala. Prejela je zakrament
bolniškega maziljenja, ni pa zmogla zaužiti sv. hostije in jo je izbljuvala.
Žena, ki je zanjo skrbela, je izpljunek vrgla v ogenj. Ko je naslednji dan
oživila ogenj, je videla, da hostija lebdi nad plameni. Dala jo je na tkanino,
jo je položila v železno blagajno, in poklicala duhovnika … Hostijo so v
veličastni procesiji nesli v cerkev sv. Miklavža. Škof je čudež potrdil leta
1346. Slovesnost Presvetega zakramenta je postala liturgični in mestni praznik.
Vsak dan so prihajali romarji. Vsako leto se jih je zvrstilo okoli deset tisoč
iz vseh predelov Nizozemske. Tam so molili v tišini, 15. marca pa so šli po
zgodovinski poti prve procesije.
Pri svojem drugem prikazovanju 21. aprila leta 1945 je Gospa
vseh narodov vidcu pokazala starodavno procesijo, ki se je pomikala naprej, in
rekla: »To je procesija čudeža v Amsterdamu.« Ko je Marija nagovorila narode,
je namerno pričela s čudežem v »evharističnem mestu«.
P. Pavel Marija Sigl, Sporočila Gospe vseh narodov
Ni komentarjev:
Objavite komentar