Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 19. junij 2022

Bl. Alojzij Grozde, ves Marijin 3. Podobnost s fatimskimi pastirčki

Življenje zadnjih let Lojzeta Grozdeta je v marsičem podobno življenju fatimskih pastirčkov po srečanjih z Devico Marijo v letu 1917. Lojze je zelo častil Devico Marijo in bil v Marijini kongregaciji v Marijanišču zelo dejaven član. Kakor fatimski pastirčki je vsak dan molil rožni venec, včasih tudi po več. Molil ga je tudi za sošolce, ki jih je hotel pridobiti za dobro stvar ali jih odvrniti od nevarnosti. Kakor fatimskim pastirčkom je tudi njemu šlo za to, da z molitvijo in žrtvijo reši čim več ljudi za večnost. Zelo je cenil žrtve. Zapisal je: »Z žrtvami se osvajajo duše za Kristusa.« Pri svojih zadnjih duhovnih vajah v juliju 1942 je v dnevnik zabeležil sklep: »Vsak dan vsaj ena žrtvica za uspeh v pridobivanju za Kristusa.«

Lojze je bil zelo povezan z Jezusom v svetem Rešnjem telesu. Zadnji dve leti ga je prejemal vsak dan in je tudi druge vabil k pogostnemu obhajilu. Sv. maša s sv. obhajilom je bila središče njegove pobožnosti. Pogosto je hodil pred Najsvetejše v kapelo. Sv. evharistija je bila sonce njegovega življenja. Med fatimskimi pastirčki je zlasti Frančišek rad pogosto zahajal v cerkev in dolgo molil pred »skritim Jezusom«.

p. Anton

sobota, 18. junij 2022

Bl. Alojzij Grozde, ves Marijin 2. Širitelj spisov o Fatimi

Na podlagi zapisa v knjigi profesorja Strleta smemo sklepati, da je imel Lojze s seboj na poti domov vsaj eno od takratnih dveh knjižic o Fatimi in eno od zloženk, oboje v več izvodih. Prof. dr. Anton Strle je namreč v knjigi Slovenski mučenec Lojze Grozde, ki je izšla leta 1944, zapisal, kaj je Lojze vzel s seboj domov: »S seboj je vzel latinski misal, Hojo za Kristusom za vsakdanje duhovno berivo in nekaj knjig in podobic o Materi božji iz Fatime, da bi z njimi v svojem domačem kraju širil pobožnost prvih sobot.« Ko dr. Strle popisuje zasliševanje in mučenje Lojzeta Grozdeta, ugotavlja: »Dobili so pri njem samo latinski misal, več knjig o fatimski Materi Božji in Hojo za Kristusom; to je bilo vse.«

Kaj je nagnilo partizane, da so Lojzeta Grozdeta umorili? Če bi pri njem našli samo latinski misal in Tomaža Kempčana Hojo za Kristusom, bi se verjetno ne odločili za usmrtitev. Najdba literature o Fatimi pa je preiskovalce nagnila, da so na Lojzeta že od začetka gledali odklonilno. Vsaj kateri od zasliševalcev je vedel, da je Marija v Fatimi napovedala spreobrnjenje Rusije in s tem padec komunizma. To lahko sklepamo iz tega, ker je škof Rožman v Ljubljanskem škofijskem listu pisal o fatimskih dogodkih, o petih prvih sobotah, o pripravi na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in o spreobrnjenju Rusije. Isto sledi iz dejstva, da so v decembru duhovniki o vsem tem v cerkvi pogosto govorili, komunisti pa so imeli tudi pri nedeljski božji službi svoje ljudi, ki so jim o vsem zvesto poročali. Grozde se jim je zato zdel nevaren, čeprav morda o njem niso imeli nobenih drugih podatkov. Zato ga je bilo treba spraviti s poti. V eni knjigi o Fatimi je bil objavljen Rožmanov predgovor.

Ali so zasliševalci na Mirni o Lojzetu Grozdetu vedeli kaj več, npr. da je bil zelo dejaven član katoliške akcije in prednik Marijine kongregacije? To je možno, a neposrednih dokazov za to nimamo. Zato je najbolj na dlani sklep: Osmošolec Lojze Grozde je bil umorjen kot apostol fatimskega sporočila. S svojim zavzemanjem za češčenje Marijinega brezmadežnega Srca, za obhajanje petih prvih sobot, za pripravo na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in s svojo smrtjo prav v noči od prvega petka na prvo soboto, na začetek priprave vse ljubljanske škofije na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu, je poseben mučenec in apostol Marijinega brezmadežnega Srca.

 

Bl. Alojzij Grozde, ves Marijin 1.Prve sobote

Fatimska Marija ima v Sloveniji zelo gorečega apostola in mučenca. To je bl. Alojzij Grozde, apostol in mučenec fatimske Marije. V mesecu juliju, pol leta pred njegovo mučeniško smrtjo, bo minilo osemdeset let, odkar je pri duhovnih vajah leta 1942 zabeležil dva sklepa: »Vsak dan vsaj ena žrtvica za uspeh v pridobivanju za Kristusa. Sveta Evharistija, sonce mojega življenja.« Ogledali si ga bomo kot apostola prvih sobot, širitelja spisov o Fatimi in posnemovalca fatimskih pastirčkov.

Za uresničevanje fatimskih sporočil, zlasti za obhajanje petih prvih sobot in posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu, se je skupaj s številnimi takratnimi verniki navdušil tudi Alojzij Grozde. Bil je vnet Marijin častilec in voditelj Marijine kongregacije v Marijanišču v Ljubljani.

Lojzetovo veliko zavzetost za obhajanje petih prvih sobot in s tem v zvezi za posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu vidimo v dejstvu, da je hotel za to navdušiti ljudi v domačem kraju, še prej pa svoje sovrstnike. Značilen je v tem pogledu njegov nastop na marijanski akademiji 8. decembra 1942, ko je kot prefekt Marijine kongregacije čisto v duhu navodil škofa Rožmana in fatimskih sporočil spregovoril: »Biti moramo apostoli češčenja Marijinega Srca, truditi se moramo, da se ji posveti vse slovensko dijaštvo in vse slovensko ljudstvo. […] Hočemo zadoščevati za grehe drugih in za svoje Božjemu Srcu Jezusovemu in prečistemu Srcu Marijinemu, ki so ju tudi Slovenci tako hudo žalili in ju še žalijo. – Hočemo reševati druge, ki so v nevarnosti, da se za vekomaj pogubijo.« »Z Marijino pomočjo hočemo najprej posvetiti sami sebe.«

Prav za svojo osebno svetost si je Grozde zelo prizadeval. Za pripravo na prvi petek v januarju 1943 in za pripravo na prvo soboto je v nedeljo, 27. decembra 1942, opravil sv. spoved. Spravne pobožnosti prvega petka se je udeležil v stiški baziliki. Za prvo soboto, 2. januarja, je že prejel palmo mučeništva, saj raziskave kažejo, da je bil usmrčen ponoči med 1. in 2. januarjem.

 

petek, 17. junij 2022

MISLI O MARIJI Benedikt XVI. Tvegati z Bogom

Ker je Marijino srce živelo in čutilo skupaj z Bogom, se je razširilo. V njej se nam je Božja dobrota približala in se nam še vedno približuje. Tako je Marija pred nami kot znamenje tolažbe, opogumljanja, upanja. Marija nam pravi: »Upaj si tvegati z Bogom. Poskusi! Ne boj se ga! Opogumi se in tvegaj z vero! Bodi pogumen, tvegaj z dobroto! Bodi pogumen in tvegaj čisto srce! Skleni zavezo z Bogom in videl boš, da bo prav zaradi tega tvoje življenje postalo široko in razsvetljeno; ne dolgočasno, temveč polno neštetih presenečenj, kajti neskončna Božja dobrota se nikoli ne izčrpa!«

Homilija, 8. december 2005

 

Besede papeža Benedikta XVI.

Besede papeža Benedikta XVI. Odboru za posvetitev in častilcem Jezusovega in Marijinega Srca, ki ga je spremljal škof Peter Štumpf, pri avdienci v dvorani Pavla VI. v Rimu dne 30. 8. 2006:
 


"Lepo pozdravljam vas, častilce Najsvetejših Src Jezusa in Marije, ki ste prišli iz Slovenije. Želim, da bi vi sami in ves slovenski narod v vaši hvalevredni pobožnosti prejemali moč za vedro in dejavno življenje v službi Bogu in bratom. Naj vas spremlja moj blagoslov!"

V osebnem srečanju neposredno po avdienci je sveti oče predsedniku Odbora cistercijanskemu opatu Antonu Nadrahu in samemu Odboru podelil poseben blagoslov za pospeševanje češčenja in posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu na narodni in mednarodni ravni.

četrtek, 16. junij 2022

MISLI O MARIJI Benedikt XVI. Žena ljubezni

Marija je ljubeča žena. Kako bi moglo biti drugače? V veri misli z Božjimi mislimi, hoče z Božjo voljo, zato more biti ljubeča (Bog je ljubezen, 41). Da, dragi bratje in sestre, Marija je sad in znamenje ljubezni, ki jo ima Bog do nas, njegove nežnosti in usmiljenja. Zato se skupaj z brati v veri vseh časov in vseh krajev obrnimo k njej v naših potrebah in upanju, v veselih in bolečih življenjskih zadevah.

Govor, 1. maj 2006

sreda, 15. junij 2022

MISLI O MARIJI Benedikt XVI. Hoteti po Božje

Magnifikat – nekakšen portret njene duše – je ves stkan iz niti Svetega pisma, iz niti Božje besede. Tako je vidno, da je v Božji besedi zares doma. Govori in misli z Božjo besedo, Božja beseda postane njena beseda, in njena beseda prihaja od Božje besede. Tako je tudi vidno, da so njene misli v harmoniji z Božjimi mislimi, da je njeno hotenje v soglasju z Božjo voljo.

Bog je ljubezen, 41.