Že od začetka svojega obstoja je delo Odbora močno podpiral in spodbujal sveti papež Janez Pavel II., spodbujal in blagoslavljal ga je tudi papež Benedikt XVI.
Angeli varuhi »so torej pri tebi, ne le s tabo, marveč tudi zate. Prisotni so, da te ščitijo, tukaj so, da ti pomagajo. Bodimo torej vdani, bodimo hvaležni tako odličnim varuhom. Vračajmo jim ljubezen, častimo jih, kolikor moremo in smemo. Zvesti so, izkušeni so, močni so: kaj se vznemirjamo?«
Za dobro molitev je najprej potrebna globoka vera in iskrena ljubezen do Boga. Molitev je hčerka vere. Če ni matere, tudi hčerke ni. Vera je kot daljnogled, ki nam stvari, ki so še daleč in nerazločne, približa in poveča. Bog je naš Stvarnik. Ohranja nas v bivanju. On nam je vedno blizu: »Ni daleč od nikogar izmed nas. Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 17, 27 sl.). Bog nam je bolj blizu, kot smo mi sami sebi. Boga tikamo. Z njim se da pogovarjati o vsaki stvari. Za dober pogovor pa je važno, da znamo poslušati. Pri dobri molitvi gre za poslušanje Boga in za naš odgovor. Potrebni smo Boga. Imeti bi morali lakoto in žejo po Bogu. Zato ne smemo biti navezani na materialne dobrine: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo skrb« (Mt 6,33 sl.). Jezusove besede moramo vzeti zares in upati proti upanju. Vera je gledanje z Božjimi očmi.
Molitev je tudi hčerka ljubezni. Če je med Bogom in nami ljubezen, ni težko moliti. Bog je ljubezen. Povezan je z vsakim našim korakom, je središče vsakega našega dejanja. On naj bo povsod naš spremljevalec, sopotnik. Molitev je najvišja dejavnost človeka in dosega svoj vrh v sveti maši, Kristusovi in naši daritvi. Dober kristjan ves svoj dan daruje Bogu že zjutraj, ko vstane: svoje misli, besede, dejanja, veselje in trpljenje. Če gre k sveti maši, vse to vključi v mašno daritev. Če ne gre k maši ob delavnikih, lahko tudi na daleč vse svoje življenje vključuje v mašne daritve, ki se darujejo po vsem svetu vseh 24 ur na dan. Tudi med delom naj naša misel vsaj za hip poleti k Bogu. Tako bo tudi poklicno delo vedno bolj postajalo molitev. Da bo to v resnici, so nujno potrebni posebni časi za molitev. Če se hočemo dati na razpolago ljudem, se moramo dati najprej vsega na razpolago Bogu.
Tej prvi številki glasila za leto 2021 je dodano »Pismo iz opatije« z opatovim voščilom za praznike. Ker moramo še naprej prenašati vse posledice, ki jih prinaša novi koronavirus, naj dodam misel, ki je povezana s fatimskim apostolatom. Trije fatimski pastirčki so naši učitelji. Sprejemali in darovali so žrtve, ki jih je prinašalo življenje. Nič ni bilo izgubljeno, saj je bilo vse oplemeniteno z ljubeznijo do Marije in Jezusa ter do izgubljenega človeštva. Žrtvam so dodajali molitve in molitvam so dodajali žrtve: »Za spreobrnjenje grešnikov!« Rožni venec je bila njihova vsakdanja molitev, celo več rožnih vencev. Frančišek in Jacinta sta darovala svoje življenje v času »španske gripe«. Danes nas ogroža drugačen virus. Prav je, da se borimo proti njemu. Za ta boj pa so potrebne mnoge odpovedi, ki so lahko za koga zelo težke. Lažje in za duhovni boj zelo koristne pa bodo postale, če bomo ravnali kakor Lucija, Frančišek in Jacinta: »Za spreobrnjenje grešnikov!« Ne pozabimo, da smo med njimi tudi mi.
Naj nam pri tem boju pomaga prihajajoče Božje Dete in naj osmisli naše življenje tudi v letu 2021. Naj živi v nas in med nami! To voščilo naj velja namesto posebne kartice.
p. Anton Nadrah
Že pred več kot 500 leti so severnoameriški Indijanci uporabljali ameriški slamnik za zdravljenje vnetij na koži, bolezni dlesni in ustne votline, stekline in drugih težav. Konec 19. stoletja so ga v ZDA uporabljali predvsem za preprečevanje okužb oziroma prehladov, viroz. Evropejci pa smo ga spoznali šele v začetku 20. stoletja, a smo njegovo uporabo kaj hitro opustili, saj se je leta 1930 začela širiti uporaba antibiotikov in zato ameriški slamnik »ni bil več potreben«.
Danes znanstveniki dokazujejo, da je jemanje pripravkov iz ameriškega slamnika zelo koristno v boju proti virusom! To je danes še posebej aktualno, ko se spopadamo s pandemijo, povzročeno z novim koronavirusom (bolezen Covid-19).
Poznamo veliko vrst ameriškega slamnika, a v farmaciji uporabljamo le tri: škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea), ozkolistni ameriški slamnik (Echinacea angustifolia) in bledi ameriški slamnik (Echinacea pallida). Zdravilni deli rastline, ki jih uporabljamo so: korenina ameriškega slamnika, sveži nadzemni deli cvetoče rastline, sok iz zeli ameriškega slamnika, suhi sok iz zeli ter tekoči izvlečki iz zeli in korenin ameriškega slamnika.
Ameriški slamnik je trajnica, ki si jo lahko zasadimo na
vrtu. Sodi v družino nebinovk. Korenine ameriškega slamnika, ki jih izkopljemo
jeseni, morajo biti stare vsaj tri leta, da vsebujejo dovolj zdravilnih
učinkovin za namen zdravljenja. Očiščene korenine namočimo za tri tedne v
domače žganje oziroma v do 70% etanol. Kozarec tesno zapremo in ga pustimo
stati na sobni temperaturi tri tedne, nekje v temi, npr. v kuhinjski omari, ter
ga občasno, vsaj na dva dni, malo pretresemo. Po tem času raztopino precedimo
in pripravljene imamo kapljice ameriškega slamnika. Kapljice jemljemo s čajem ali
vodo trikrat na dan po 15 kapljic. Za zdravilne namene si lahko npr. poleti
pripravimo tudi sveže stisnjen (s pomočjo sokovnika) sok iz sveže zeli in druge
pripravke, ki smo jih našteli zgoraj.
Delovanje in uporaba ameriškega slamnika
Različne vrste ameriškega slamnika vsebujejo različne spojine, nekaj je pa tudi enakih. Tudi v različnih delih ene rastline ni enakih količin zdravilnih spojin. Za zdravilni učinek so pomembne naslednje spojine: polisaharidi, alkilamidi in derivati kavne kisline.
1. Polisaharidi (najdemo jih tudi v gobah!) spodbudijo delovanje imunskega sistema. To pomeni, da levkociti, ki so odgovorni za obrambo, postanejo bolj aktivni. Posledično makrofagi bolj aktivno »požirajo« (fagocitirajo) tuje delce, npr. viruse. Zaradi tega delovanja bomo torej lahko hitreje premagali okužbo z virusom.
2. Alkilamidi so pogosti v vseh vrstah ameriškega slamnika, kopičijo se v koreninah. Delujejo protivnetno.
3. Derivat kavne kisline je npr. ehinakozid, ki ga najdemo v koreninah in cvetovih ozkolistnega ameriškega slamnika, v škrlatnem ga pa ni. Ehinakozid ima blago antibiotično delovanje. Zavira rast bakterije Staphylococcus aureus. To bakterijo najdemo na koži, kjer lahko povzroči okužbo rane po operaciji. 6 mg ehinakozida ima podobno učinkovitost kot ena enota penicilina.
Tudi druge spojine v rastlini so pomembne za zdravljenje. Npr. poliacetileni iz korenin ozkolistnega in škrlatnega ameriškega slamnika zavirajo rast dveh vrst bakterij: Pseudomonas aeruginosa, ki povzroča pljučnico, in Escherichia coli, ki povzroča okužbo sečil.
Ameriški slamnik deluje tudi direktno protivirusno, ubija viruse, in sicer tiste viruse, ki imajo lipidno ovojnico. Novi koronavirus ima to ovojnico. Imajo jo tudi ostali koronavirusi, virusi gripe, herpes virusi in drugi.
Mnogo raziskav v svetu je potrdilo učinkovitost ameriškega slamnika. Kapljice ameriškega slamnika jemljemo za zdravljenje prehlada oziroma virusnih in bakterijskih okužb. Jemljemo jih tudi preventivno, saj bomo s tem zmanjšali možnost nastanka prehlada oziroma skrajšali čas trajanja prehlada.
Barbara Kozan, mag.farm.
Jakob je bil preprost človek, doma v majhnem zaselku Vrh pri Temenici. Imel je skromno službo pri železnici, v hlevu pa kravico in pujska. Nadvse rad je prepeval v cerkvenem zboru. Če si ga vprašal, kako mu gre, je odgovoril: »Dobro. Na toplem smo, zdravi smo, siti tudi in Bog nas ima rad.« Zdaj Jakob že davno prepeva v zboru nebeščanov, jaz pa se dostikrat spomnim teh njegovih besed. Kako malo materialnega je pravzaprav treba, da nam je dobro. Če nas ima Bog rad, seveda! In mi njega.
Valerija Ravbar
Ob poti blizu Metnaja nad Stično stoji kapelica sv. Barbare. Rajnka Ilovška mati iz Mekinj (1907-2005) so mi v 97. letu svojega življenja o njej pripovedovali takole:
Ko je bil moj mož še fant, je hodil, kakor vsi fantje, ponoči naokoli. Noč pa ima svojo moč in primerilo se jim je marsikaj. Tako je šel neke noči iz Metnaja proti domu. Ni bila popolna tema, saj je izza oblaka kukal mesec. Toda, ko se je približal kapelici sv. Barbare, se je iz nje utrnila nenavadna svetloba, segla čez pot na drugo stran in se izgubila v gozdu. Mož si ni upal stopiti na ta nenavadni žarek. Prestopil ga je in nadaljeval pot. Ko je potem o tem dogodku pripovedoval doma, ni znal nihče razložiti, kaj bi pomenila tista svetloba. Na sprehod do Ilovca so večkrat prihajali menihi iz stiškega samostana in mož je tudi njim povedal o čudni svetlobi. Pa so rekli duhovniki, da ponoči svetniki drug k drugemu hodijo na obisk. Tako je morda metnajska Barbara šla takrat ravno na obisk v drugo kapelico tja dol k Materi Božji v Potok.
(Povedala Jožefa Meglič, Ilovška mati)
