VEČ IN BOLJE MOLITI (34)

Presveta evharistična skrivnost

Ko govorimo o Evharistiji, mislimo na mašno daritev, sveto obhajilo in Jezusovo navzočnost pod podobo kruha v naših tabernakljih. Drugi vatikanski koncil uči, da je presveta evharistična skrivnost »vir in višek vsega krščanskega življenja« (C 11).

MOLI IN DELAJ

Žetev je velika, delavcev pa malo

V marcu 2017 smo napredovali le za 1 zrno. Nekateri sporočajo, ko se nabere kaj več. Tudi tako je hvalevredno. Tu ne navajam nobenega po imenu, da je molitev več vredna pred Bogom, ker ni opravljena za lastno hvalo. Bog povrni vsem sodelujočim. Se priporočam še za naprej. Pomembno ni le število, ampak še bolj kvaliteta molitve. Naj bo naša molitev ponižna, zaupna, vztrajna, prežeta z ljubeznijo do Marije in Jezusa ter vdana v Božjo voljo ter apostolsko velikodušna. Naj Mati Marija prebudi v srcih mladih ljudi željo po duhovnih poklicih, že poklicanim pa izprosi vztrajnost in gorečnost v ljubezni do Boga in do bližnjega. Prihodnost Slovenije je na področju duhovnosti v veliki meri odvisna od dobrih duhovnikov, redovnikov in redovnic, diakonov, katehistinj in drugih poklicev.

Bl. Jacinta in Frančišek bosta kmalu svetnika

Papež Frančišek je 13. marca 2017 odobril čudež na priprošnjo blaženih fatimskih pastirčkov Jacinte in Frančiška. To pomeni, da bosta kmalu razglašena za svetnika. Datum še ni določen, vse pa kaže na to, da bi lahko papež Frančišek slovesnost vodil ob svojem obisku 13. maja v Fatimi, na stoto obletnico Marijinih prikazovanj. Kot poroča spletni portal Vatican Insider, bo datum kanonizacije najverjetneje objavljen na konzistoriju, ki je predviden za 20. aprila. Fatimski škof, António Augusto dos Santos Marto, je za portugalski katoliški radio Renascença (izg. Renašenca) dejal, da bi bila kanonizacija 13. maja pika na i. Tega si vsi želijo, vendar o tem odloča papež.

MJ

Nasprotniki so posekali drevo

Na kraju prikazovanj so ljudje v obliki loka postavili kole s svetilkami; skrbeli so, da so bile vedno prižgane. Tja so postavili mizo kot zasilni oltar in jo opremili z različnimi predmeti.

Nasprotniki Cerkve so se pred 13. oktobrom 1917 norčevali iz napovedi, da bo Marija na kraju prikazovanj naredila čudež. Upali so, da bodo vero, ki je na Portugalskem začela nazadovati, na podlagi neuresničene napovedi popolnoma zatrli.

Ker je velika množica vernih in nevernih bila 13. oktobra 1917 priča sončnemu čudežu, ki ga ni bilo mogoče zanikati, nasprotniki niso imeli druge možnosti, kakor da na razne načine preprečujejo romanja in se iz njih norčujejo.

Deset dni po sončnem čudežu so prostozidarji iz Santarema in Vile Nove de Ourém v noči od 23. na 24. oktober 1917 organizirali hudo onečaščenje Irijske globeli in smešenje romanj. Časopis Diario de noticias je poročal, da so s sekiro posekali črniko, nad katero se je prikazovala Devica Marija. Drevo in razne predmete so odnesli in jih v Santaremu izpostavili na ogled. Vstopnina je bila namenjena za šolsko kantino, a oskrbnik kantine »je vljudno odklonil denar, pridobljen s sramotenjem in zmešnjavo«. Zvečer so z drevesom in drugimi predmeti napravili procesijo. »Med prepevanjem bogokletnih pesmi so obhodili večje ulice in se vrnili na glavni trg, kjer se je sprevod razšel (…)

Kakšna sramota! Kako morejo oblasti dovoliti nekaj takega, medtem ko ne dovolijo katoliških procesij, čeprav skoraj vse portugalsko prebivalstvo pripada Cerkvi in njihove procesije v ničemer ne žalijo oseb drugačnega prepričanja?«(CS 67–68).

Možje, ki so hoteli oskruniti kraj Marijinih prikazovanj, so se na srečo in veliko veselje pastirčkov ter romarjev zelo zmotili. Lucija v drugem Spominu poroča:

»Zjutraj se je hitro razširila novica o dogodku. Tekla sem tja, da bi videla, če je res. Toda kako veliko je bilo moje veselje, ko sem opazila, da so se ubogi možje zmotili in namesto črnike odpeljali nek drug nekoliko večji hrastič. Prosila sem tedaj našo Gospo odpuščanja za te uboge moške in molila za njihovo spreobrnitev.«

Početje prostozidarjev so obsojali ne samo katoličani, ampak tudi drugi ljudje, ki so protestirali proti takemu početju.

p. Anton

FATIMA – OKNO UPANJA (44) Cerkev sprejme Fatimo za svojo

Romarji so prihajali iz vse Portugalske

Ko so ljudje zvedeli za fatimske dogodke, so zavzeli do njih različna stališča. Nekateri so pastirčkom verjeli, drugi so jim nasprotovali in jih smešili. Župan je vidce celo za nekaj dni zaprl. Niti mati glavne vidkinje Lucije ni mogla sprejeti, da bi njena hčerka res videla Devico Marijo. Časopisi so večinoma dogodke smešili in se iz vidcev norčevali. Vse to je po svoji previdnosti Bog dopustil in je prispevalo k potrditvi resničnosti prikazovanj in razodetij.

Nasprotnike je zelo vznemirjalo, ker se je vedno več ljudi zbiralo na kraju prikazovanj. Samo pri prvem Marijinem prikazanju, 13. maja 1917, so bili pastirčki sami z Marijo. Pri vsakem naslednjem prikazanju je bilo vedno več ljudi, večinoma pobožnih vernikov. To ne velja za 19. avgust, ker ljudje za to prikazanje niso vedeli. Pri prikazanjih je bil začetek romanj, ki jih ni bilo več mogoče zaustaviti, čeprav se je svetna oblast za to zelo trudila.

Romarji, posamezniki in v skupinah, so kar naprej hodili k drevesu, nad katerim se je Marija petkrat prikazala, in tam molili. Za spomin so si hoteli vzeti vsaj kak listič ali vejico.

Število romarjev se je pomnožilo po zadnjem Marijinem prikazanju in sončnem čudežu 13. oktobra 1917. Med romarji so bili največ preprosti ljudje, ki so prvi sprejeli Marijina sporočila. Marija Carreira je pripovedovala:

»Po 13. oktobru, ko je sonce plesalo, je bila tu nenehna procesija, zlasti ob nedeljah popoldne in na 13. dan v mesecu. Prihajali so od daleč. Žene z otroki v naročju, moški s culo na ramah. Vsi so poklekovali k vznožju hrastiča, nad katerim se je prikazovala naša Gospa. Nihče ni tu ničesar prodajal, niti kozarca vode ne.

Tu so ljudje samo jokali in molili k naši Gospe. Kadar je bilo veliko ljudi, so peli cerkvene pesmi. Naredili so veliko pokore in z velikim veseljem. Od tod so se ljudje vračali zadovoljni. Prišli so prosit našo Gospo za čudeže; in jih je vselej uslišala. Nikoli nisem slišala, da kakšne prošnje ne bi bila spolnila. Vsi so prišli iz pobožnosti. Če pa niso bili pobožni, so tu postali« (CS 66).

Ljudje so na kraju Marijinega prikazovanja začeli puščati denar, zato ja Lucija vprašala Marijo, kaj naj naredijo s tem denarjem. Fatimska Gospa je naročila, naj napravijo dvoje nosil, na katera bodo ljudje metali denar, ki bo za praznik rožnovenske Gospe in za zidavo kapele na kraju prikazovanj. Nosili naj bi prenašali pastirčki skupaj z drugimi otroki. S tem je Božja Mati dovolj jasno povedala, da želi prihajanje romarjev na ta milostni kraj.