Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 5. november 2022

ODMEVI V zahvalo Mariji

Odločil sem se, da Vam pišem. Že dolgo let sem naročen na glasilo V Materini šoli. Bil sem tudi pri vas 7 dni pri »Moli in delaj«. Izrek Moli in delaj mi zdaj veliko pomeni. Priporočam se, da objavite mojo zahvalo Mariji.

Izhajam iz verne družine. Že kot otrok sem vedno prosil Marijo za pomoč in varstvo. Prepričan sem, da je bila v težkih in lepih trenutkih vedno ob meni. Omenil bom le delček uslišanih prošenj.              

Pot do našega doma je vodila mimo razpadajoče kapelice oz. znamenja svete Družine. Ko sem šel delat šoferski izpit, sem se ustavil pred kapelico in prosil Marijo za pomoč. Obljubil sem ji, da bom obnovil kapelico, če bom naredil izpit. Uslišala me je in pod mojimi rokami je kapelica na novo »oživela«.

V kraju, kjer smo živeli, se nismo razumeli s sosedi. To nas je zelo obremenjevalo. Marijo smo prosili za rešitev. Po Njeni priprošnji smo našli nov dom in se odselili.

Kot romar sem leta 1977 obiskal Fatimo. Na tem romanju sem spoznal svojo bodočo ženo. Skupaj sva že 45 let in prepričan sem, da je naju združila fatimska Marija. Leta 1983 sem prvič poromal v Medžugorje. Tam sem spoznal vse vidce in kmalu za tem začel organizirati romanja. Najmlajši videc Jakob je kasneje za več dni prišel na Primorsko. Takrat je obiskal tudi mene in našo družino. V naši hiši je imel videnje 6. 7. 1986 in 10. 7. 1986. Moja družina in nekaj navzočih smo med videnjem klečali poleg Jakoba. Po končanem videnju nam je povedal, da nas je Marija vse blagoslovila. Sprašujem se, s čim smo si zaslužili to srečo in milost.

Od leta 1985 imamo pri nas doma vsak mesec Binkoštno dvorano, na obletnice celo sveto mašo. Spoznavam znamenje časa. Zaupam v moč molitve rožnega venca in v Marijo. Ona pravi, da je rožni venec močnejše 'orožje' od atomske bombe. Vem, da bo v težkih časih stala ob meni kot nekoč pod križem svojega Sina. Še nekaj bi rad povedal. Moj oče je bil partizan in je bil tik pred koncem vojne 'smrtno ranjen'. Po Marijini priprošnji je čudežno ostal živ. Vse življenje je imel globoko brazgotino na vratu.

Vedno sem in bom zaupal v Marijo in Jezusa. Tudi sedaj, ko imam bolno ženo, mi dajeta moč in blagoslov. Izročam naju v njuno varstvo in pomoč. Zahvaljujem se Mariji za vse, kar je storila zame in mojo družino.

hvaležni Štefan Jermol

Ni komentarjev:

Objavite komentar