DOMAČA ZDRAVILA Navadna sretena (Geum urbanum L.)

Je trajnica, ki v višino zraste od 20 do 60 cm. V Sloveniji in drugod po Evropi jo vidimo rasti med grmovjem, ob robu gozda, ob živih mejah, če trava zraven nje ni skrbno pokošena in sploh, če so malo bolj mokra tla. Njeni svetlo rumeni cvetovi so iz 5 venčnih listov. Za družino rožnic (Rosaceae) je značilno, da se rastline odevajo s cvetovi s 5 venčnimi listi, kamor torej sodi navadna sretena in npr. jablana, kutina in šipek. Cvetovi so nenavadno majhni (1 do 2 cm) v primerjavi z velikostjo cele rastline in listov.

V času cvetenja, od maja do avgusta, nabiramo celo rastlino. Uporabljamo posušeno ali svežo. Jeseni nabiramo za debel prst ali dva debelo korenino, ki ji odstranimo stranske koreninice. Korenina (Gei urbani radix) močno diši, ker vsebuje evgenol (v eteričnem olju sretene ga je 69,2%), ki je močan antiseptik (deluje na viruse in bakterije) in lokalni anestetik (zmanjša bolečino). Evgenol se nahaja tudi v eteričnem olju nageljnovih žbic. To pojasnjuje, zakaj imenujemo korenino navadne sretene tudi Radix cariophyllatae – nageljnove žbice namreč sodijo v družino klinčnic (Caryophyllaceae).

Okrogla semena, male »bunkice« imajo kaveljčke – zajec, ki se potika po grmovju, na svojo dlako ujame ta semena in jih tako raznaša naokoli. V zdajšnjem času, ko v urbanih naseljih živi tudi vedno več psov in ti na sprehodu vohljajo ob živih mejah, se na njihovo dlako tudi lahko ujamejo semena navadne sretene in jih raznašajo v urbanem okolju.

Izvleček navadne sretene ima protibakterijsko delovanje. Raziskave in vitro so pokazale, da metanolni izvleček (v metanolu smo določen čas namakali liste navadne sretene) zavira rast določenih bakterij, kot so: Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, Escherichia coli.

Veliko čreslovin (10,5%) vsebujeta zel in korenina navadne sretene, zato je rastlina učinkovita za zaustavljanje driske. Pater Simon Ašič pri driski svetuje pitje vina, v katerem se je namakala sretena. 70 g korenine namakamo 3 tedne v 1 litru vina, precedimo in shranimo. Po pameti pijemo po požirkih v času težav. Evgenol kot močan antiseptik, ki je v korenini, zavre tudi rast morebitnih povzročiteljev driske. Navadna sretena deluje še protivnetno, ker zmanjšuje nastajanje prostaglandinov – pomirilo se bo vneto črevo.

Prej omenjeno vino lahko – tako priporoča ljudska medicina – uporabimo tudi za izpiranje dlesni, pri krvavečih dlesnih ali za grgranje pri vnetju dlesni, ustne in žrelne votline. S tem bomo pomagali odstraniti povzročitelje vnetja, zmanjšali bolečino in zavrli vnetje, ustavili krvavitev. Enako v ta namen uporabimo čaj iz sretene.

Flavonoidi v sreteni imajo antioksidativno delovanje.

Če posušene korenine sretene ne namočimo v vino, jo lahko zmeljemo in shranimo za uporabo v zdravilne namene. Majhno noževo konico v prah zmlete sretene dodamo občasno kot začimbo juham zaradi močne arome in tudi zdravilnosti. Ali pa v piškote – enako kot nageljnove žbice.

Večstoletna uporaba navadne sretene in številna slovenska ljudska imena, kot so blažič, benedičica in žegnani koren, potrjujejo, da jo lahko varno in učinkovito uporabljamo.

Barbara Kozan, mag. farm.