Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 6. julij 2022

VALERIJINE VRSTICE Jožef Plečnik (1872 – 1957) in Stična (Ob 150-letnici rojstva)

Leto 2022 je v Sloveniji posvečeno spominu na Jožefa Plečnika ob 150 letnici njegovega rojstva. Pa poglejmo, kaj ga povezuje s Stično.

Ljubljanski Rožnik, ta priljubljena izletniška točka Ljubljančanov, je bil leta 1930 naprodaj. Cistercijani iz Stične so takrat šolali v Ljubljani precej srednješolcev in klerikov. Menili so, da bi bilo pametno, če bi zanje poskrbeli z lastnim zavodom v Ljubljani. Zdelo se jim je primerno, da bi sezidali pri cerkvi na Rožniku konvikt. Skrbeli bi tudi , da bi bila v Marijini cerkvi vsak dan maša. Ohranili bi gospodarska poslopja in gostišče, kjer bi prodajali stiške pridelke. Najeli so arhitekta Jožeta Plečnika, da bi pripravil načrte za dijaški zavod in sploh vso ureditev vrha Rožnika, celih 52.000 kvadratnih metrov z gozdom, travnikom in sadovnjakom. Toda izkazalo se je, da bi bil podvig predrag in cistercijani so morali misel na Rožnik opustiti. Namesto njega so kupili poslopje na Poljanski cesti v Ljubljani in v njem uredili zavod za svoje dijake in študente. Toda stike s Plečnikom je samostan še ohranil.

Leta 1930 je bil posvečen v mašnika p. Simon Ašič. Novo mašo je pel v svoji rojstni župniji Rajhenburg (Brestanica), novomašniški kelih pa je bil izdelan po načrtu arhitekta Plečnika. Denar zanj je poslal Ašičev oče iz Amerike. Leto kasneje je imel novo mašo p. Antonin Skubic. Pri oltarju v domači cerkvi v Grosupljem je tudi on dvignil Plečnikov kelih, bil je le nekoliko skromnejši. Oba pa je izdelal pasar Simon Kregar iz Ljubljane. Oba keliha sta zdaj v Muzeju krščanstva v Stični. Pred časom pa so dokupili še tretji Plečnikov kelih. Ta je bil leta 1938 narejen za Franca Dolenca, znanega teologa zgodovinarja in pisca, ki je po vojni deloval v zamejstvu.

Leta 1954 sem začela hoditi šolo in k verouku. P. Rafael Ašič, takratni stiški župnik, je veroukarjem pokazal nov tabernakelj in večkrat poudaril, da ga je zasnoval arhitekt Plečnik. Bili smo premajhni in premalo razgledani, da bi vedeli kdo je Plečnik in kakšna pridobitev je njegov tabernakelj za našo cerkev. Zasnovan je kot samostojna hišica iz marmorja z dvojnimi vrati. Kovinski ptiči, ki ga krasijo, dokazujejo, da je bil narejen nalašč za stiško baziliko. Plečnikova mojstrovina pač ni naredila na šolarje takega vtisa kot svetniki v zanimivih oblačilih na oltarju in zlatokrili angelci nad njimi.

Valerija Ravbar

Ni komentarjev:

Objavite komentar