Duhovne prireditve v Stični v letu 2017

JUNIJ

9. – 11. Skupnost Emanuel

11. ob 14.30 Bernardova družina

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

16. – 18. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

30. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

JULIJ

6. – 9. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

28. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

31. – 5. 8. P. Krištof, Molitev in delo s cistercijani

AVGUST

3. – 6. Marjan Turnšek, zakonci z otroki

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

17. – 20. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

20. ob 19.00 v cerkvi slovesnost sv. Bernarda

24. – 27. Skupnost Romar

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj (mag. Jože Kukman), Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2017

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 14. maja (romanje na Koroško), 11. junija, 10. septembra, 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra.

Shod častilcev JMS v letu 2017

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 26. maja, 30. junija, 28. julija, 25. avgusta, 29. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Molitev in delo s cistercijani od 31 julija do 5. avgusta

Za fante in može od 18. leta naprej. Začetek 31. julija ob 18. Uri. Pričakujemo te. Prijave: kristof.cufer@rkc.si

Praznovanje fatimske stoletnice po škofijah

12. 05. 2017, Nadškofija Maribor, Ptujska Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija

13. 05. 2017, Škofija Murska sobota, Črenšovci; 15.00 molitvena ura, 16.00 sv. maša

24. 06.2017, Vseslovensko srečanje posvečenih JMS, Zaplaz: 9.00 molitvena ura, 10.00 sv. maša, premor, pričevanja in litanije Matere Božje

15. 07. 2017, Škofija Celje, Petrovče: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša

14. 08. 2017, Škofija Koper, Sveta Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija

14. 08. 2017, Škofija Novo mesto: ob 20.00 procesija s Čateža na Zaplaz, nato sv. maša

9. 09. 2017, Nadškofija Ljubljana, Brezje: 9.00 molitvena ura, 10.30 sv. maša

14. 10. 2017, Slovensko-hrvaško srečanje, Stična: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša

Nagovor škofa Franca Šuštarja 10. 4. 2017 v Stični

Spoštovani patri in bratje cistercijani, bratje duhovniki, bratje in sestre, vesel sem da lahko skupaj z vami vsemi danes voščim vam, pater Anton Nadrah, vse najboljše in veliko Božjega blagoslova za Vaš rojstni dan! Verjamem, da se skupaj z vami lahko zahvaljujemo Bogu za vaše življenje, za vašo mamo in očeta, ki sta vam posredovala življenje, za vašo vero, vašo družino, za meniško skupnost, za vsako leto življenja, ki se jih je počasi nabralo kar osemdeset. Skupaj z vami in cistercijansko družino smo veseli, da to lahko praznujemo danes, ko smo v velikem tednu, na pragu velikih skrivnosti našega življenja in vere. Prav ta čas in Božja beseda, ki smo jo slišali v berilu in evangeliju, nam želita veliko povedati tudi o vašem življenju in velikih delih, ki jih je Bog storil v vašem življenju.

V berilu smo slišali prvi spev o Božjem služabniku, v evangeliju pa pripoved o maziljenju Jezusa v Betaniji z dišečim oljem. Izvolitev Božjega služabnika ter prijeten vonj, ki je bil prisoten zaradi maziljenja – prikličeta posebno slovesno praznično razpoloženje. V obeh primerih je Jezus v središču.

Jezus sam je tisti Božji služabnik, ki bo v tem tednu opisan v vseh štirih spevih; v njem so izpolnjene vse prerokbe, zapisane o Božjem služabniku. Spomnimo se, da današnje berilo pravi, da je ta služabnik izvoljeni, nad katerim ima Oče veselje; nad njim je Sveti Duh in je poslan, da oznanja narodom pravico. Ta služabnik je ponižen in ne dela hrupa, ne vpije in ne lomi trsta, pač pa oznanja pravico, kjer le more in kakor le more; ta služabnik je poslan in ga Oče spremlja ter varuje na poteh, da bo lahko do konca izpolnil njegovo voljo.

Bratje in sestre; ali nismo hvaležni nebeškemu Očetu, da nam daje takega Služabnika! Ob tem nas Oče vabi in poučuje, da bi tudi mi postali podobni Jezusu Kristusu v tej poklicanosti, služenju in poslanstvu. Ob današnjem praznovanju častitljivega jubileja lahko najdemo mnogo potez Božjega služabnika tudi v osebi patra Antona Nadraha in smo za to Nebeškemu Očetu neizmerno hvaležni. Pater Anton je bil krščen v Jezusovo skrivnost odrešenja, izvoljen in sprejet v veselje; maziljen s sveto krizmo pri krstu, birmi in mašniškem posvečenju – tako je Sveti Duh nad njim razlil svoje darove in ga s svojo prisotnostjo podpiral v duhovniškem služenju in posvečevanju. Tudi mi vsi – Cerkev, Kristusovo skrivnostno telo, se ga veselí in se zanj zahvaljuje. Doživljamo darove in sadove Svetega Duha, ki mu je bil podeljen, vidimo uresničene v delih: v molitvi, v vodenju skupnosti, v pridigah, v knjigah, predavanjih, spisih, blagoslavljanju, podeljevanju zakramenta svete birme in še mnogih poslanstvih. Vidimo, da po svojem značaju in pristopu ne dela hrupa in ne lomi trstov, pač pa v ponižnosti in blagosti spremlja in svetuje. Ob tem pa vidimo tudi skrb Nebeškega Očeta, da ga spremlja za roko, ga varuje in čuva. To njegovo duhovniško in meniško življenje je velik Božji dar: za njega samega, za skupnost cistercijanov v Stični in za vso Cerkev.

Druga misel pa nam govori iz evangeljskih besed o domačnosti in prijetnem vonju dišečega olja. Zopet pogledamo Jezusa, ki je bil v Betaniji – zelo domač. Ljubil je Lazarja, Marijo in Marto; tudi oni so ga ljubili, in si lahko predstavljamo njihovo prijateljstvo in zaupanje: pri njih je doživljal dom, pripravili so mu gostijo, skupaj so doživeli velik čudež, tam je bil maziljen … Marija je pripravila zanj dragoceno olje iz pristne narde in ga mazilila. Kar težko si predstavljamo to veliko domačnost in ljubezen. To dragoceno olje, stisnjeno iz semen, predstavlja veliko ljubezen, ki jo je imela Marija do Jezusa; preko te geste je darovala samo sebe, svoje delo in življenje Gospodu. To darovano olje in ta Marijina ljubezen je podoba Jezusove daritve in Jezusove ljubezni do nas, do vsakega človeka. Ni čudno, da Janez zapiše, da se je hiša napolnila z vonjem olja – prijeten vonj dišečega olja … Tam, kjer je Jezus in njegova ljubezen, je hiša napolnjena z Božjim veličastvom. Tam je nekaj lepega, prijetnega in čudovitega. Kar spomnimo se na tempelj, napolnjen z Božjim veličastvom, ko je Salomon posvetil tempelj in ga je napolnil oblak (1Kr 8,10–11); ali ko sta Jožef in Marija prinesla dete Jezusa v tempelj (Lk 2,22). Tako je bilo tudi v hiši v Betaniji – Jezus je bil tam in Božje veličastvo je napolnilo tisto hišo. Kjer je Jezus, tam je prijetno, tam je prijeten vonj dišečega olja.

Ta podoba nas vse uči in vabi, da bi razmislili o pomenu Gospodove prisotnosti. Kjer je Jezus, je lepo. Prijeten vonj krščanskega življenja je tudi močno vabilo za ljudi; tam je torej daritev, tam je ljubezen. Tudi ta samostan v Stični je hiša, kjer je prisoten Gospod in kjer je prijeten vonj krščanskega življenja. Tu je daritev: daritev evharistije, daritev posvečenega življenja, tu je daritev molitve za ves narod. Saj vidimo, kako ta stiški samostan vabi mnoge ljudi; kako radi pridemo sem na razna duhovna in pastoralna srečanja, na duhovne vaje in molitev, na počitek in poglobitev odnosa z Gospodom.

Hvala vam vsem patrom in bratom ter vsem sodelavcem in prijateljem stiškega samostana za pričevanje krščanskega življenja, življenja z Jezusom! No, ta Gospodov prijeten vonj ni le v tej hiši, pač pa se na različne načine preko molitve, besed, knjig, pridig in blagoslovov širi tudi drugod zunaj samostana. Naj tako ostane še naprej in naj Gospod prebiva v naši sredi. Amen.

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Iz samostanske kronike

Prejšnji stiški opat p. Anton Nadrah je 10. aprila 2017 dopolnil osemdeset let. To okroglo obletnico je hotel obhajati v najožjem družinskem krogu, a so ga presenetili z mašno slovesnostjo, na katero so povabili nekatere samostanske prijatelje iz Nemčije in iz domovine, pri sv. maši pa je govoril ljubljanski pomožni škof in generalni vikar gospod Franc Šuštar (njegov nagovor je objavljen v tej številki), stiška župnija pa se ga je skupaj s pevskim zborom spomnila na velikonočni ponedeljek med mašno daritvijo. Posebno presenečenje za jubilanta je bil spominski zbornik. Še večje presenečenje pa je bila podelitev odličja svetega Cirila in Metoda s strani Slovenske škofovske konference v Marijinem domu sester Marije pomočnice na Bleduv ponedeljek, 8. maja po mašni daritvi, za njegovo življenjsko delo. Jubilant se vsem za vse prisrčno zahvaljuje, tudi za voščila ali kakšno drugačno pozornost. Želi, da je vse Bogu v čast, ljudem pa v spodbudo.

Za priprave na obhajanje fatimske stoletnice se je moral odbor Združenja posvečenih, tudi v manjši obliki, večkrat sestati kot običajno. Nekatere župnije obhajajo kot pripravo na obletnico pet prvih sobot, posamezne družine po župnijah pa bo od 13. maja do 13. oktobra 2017 obiskovala fatimska Marija v kapelici, ki je podobna originalni kapeli v Fatimi. Ti kipci fatimske Marije so bili pripeljani prav iz Fatime, kapelice pa so bile narejene po načrtu g. Lojzeta Čemažarja v Sloveniji. Za štiri škofije jih je blagoslovil 1. maja na Rakovniku gospod nadškof Stanislav Zore, za mariborsko in murskosoboško škofijo pa 12. maja gospod nadškof Alojzij Cvikl. Cilj teh Marijinih obiskov je, da bi se poživila družinska molitev, tudi molitev rožnega venca, ki je marsikje popolnoma izginila.

kronist

ODMEVI - 3

Dati življenje za vero, je najvišje dejanje ljubezni. Jezus je za grehe ljudi prelil vso svojo kri. Iz ljubezni se je po strašnih telesnih in dušnih bolečinah daroval Očetu in nas spravil z Njim. Tako je izpolnil, kar mu je zaupal Oče. Zato se je rodil. To je bilo njegovo poslanstvo na zemlji. Žejalo ga je po dušah, posebno po tistih, za katere bo Njegova kri zaman prelita. Posebno težko mu je bilo, ko je bilo njegovo Srce v strašni bolečini oropano mile Očetove bližine. Ko je vse dopolnil, je izročil svojo dušo v Očetovo naročje. Po treh dneh je zmagoslavno vstal.
Prebrala sem knjižico Dve sveči na svetilniku, ki govori o dveh blaženih fatimskih pastirčkih, Frančišku in Jacinti. Navdušila sta me za molitev in premagovanje za grešnike in za zadoščevanje Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Kati

ODMEVI - 2

Že vsa leta, odkar molimo v Domu starejših v kapeli pred Najsvetejšim, vedno klečimo. Čeprav uporabljamo mikrofon, ne stojimo pred ambonom, ampak klečimo pred Najsvetejšim. Tako se pozornost od bralca lažje preusmeri k Edinemu, ki je vreden češčenja, k Edinemu, ki nam lahko pomaga, k Edinemu, ki nas v resnici vidi in sliši in ljubi, k Edinemu, ki je vzel nase vso našo krivdo in nas ima rad takšne, kakršni smo. Tako se vsi skupaj učimo navezanosti na Njega, ki je že premagal zlo in smrt, in ne na minljive stvari, ki nas v globini duše ne morejo izpolniti. Učimo se dovoliti Jezusu, da nas pritisne na svoje Prebodeno Srce, iz katerega nam podarja toliko ljubezni, kolikor je le zmoremo sprejeti. Včeraj smo z bolniki molili evharistični križev pot, danes pa bomo molili križev pot del usmiljenja.
Mojca

ODMEVI - 1

V prilogi pošiljam molitve za duhovne poklice za mesec februar 2017. Za duhovne poklice molim tudi iz molitvenikov. Prav tako rada molim razne litanije in sem srečna, če zmolim vseh pet rožnih vencev na dan, štiri navadne in rožni venec Božjega usmiljenja. Če ponoči ne morem spati, tudi molim. Srečna sem, da sem kristjanka in najdem v tem tolažbo in spodbudo za življenje naprej. Molim za svoje sorodnike in druge, tudi za vas cistercijane in člane Bernardove družine.
Ana

V Jezusovi domovini (3)

Ženske seveda vsega tega ne smejo spremljati od blizu. Lahko pa dogajanje opazujejo s posebnega zidu, ki ločuje molitveni prostor od ostalega trga.

Bilo je že blizu poldan. Ker je bil poseben dan, smo se vrnili v Betlehem na kosilo. Naš duhovni voditelj škof Jurij je namreč praznoval rojstni dan. Bilo je slovesno in skupaj s škofom smo se veselili.

Iz jedilnice se lepo vidi novi del Betlehema, ki je zrastel zadnja desetletja. Prvotno je bila med Jeruzalemom in Betlehemom razdalja, ki jo je avtobus prevozil v eni uri. In vmes ni bilo večjih naselij. Danes pa se mesti skoraj že držita skupaj. Zelo mi je padlo v oči, koliko so v času, ko sem bil kot novomašnik v Sveti deželi, naredili cest in zgradili novih mestnih delov.

Takoj po kosilu smo nadaljevali romanje v Judejsko gričevje. Prva postaja je bil spominski park žrtvam holokavsta Jad Vašem. To je cel park, kjer je veliko različnih spomenikov in obeležij, ki predstavljajo spomin na preminule Jude v drugi svetovni vojni. Tam so postavljeni tudi spomeniki tistim, ki so preganjanim Judom pomagali. Tudi ta park je večji, kot je bil pred petindvajsetimi leti.

Od spominskega parka smo se nekoliko spustili v dolino. To je vasica Ain Karem. Kraj, kjer sta živela Elizabeta in Zaharija, starša Janeza Krstnika. Parkirali smo v dolini. Potem pa smo se peš podali do kraja, kjer sta se srečali Marija in njena teta Elizabeta, ko je Marija, že z Božjim Detetom pod srcem, šla pomagat teti, ki je bila pred porodom.

Po lepi tlakovani poti smo prispeli do cerkve. Na dvorišču pred cerkvijo so na steno pritrjene plošče, na katerih je v različnih jezikih napisana Marijina hvalnica: Moja duša poveličuje Gospoda. Tudi tabla s slovenskim prevodom je tam nameščena. Po kratki tišini smo zapeli Marijino hvalnico. V tem času se je izpraznila cerkev, zato smo lahko vstopili in si jo ogledali. Čedna majhna cerkev, vsa poslikana z motivi Marijinega srečanja s teto Elizabeto. Spredaj lep oltar s križem, ob strani pa v mali niši vodnjak. Mogoče je bil prvotno kje zunaj, preden so zgradili cerkev.

Ob strani je za mrežo nameščen velik kamen. Pravijo, da je za ta kamen Elizabeta skrila Janeza Krstnika, ko so ga vojaki iskali, da bi ga umorili. Cerkev ima svoj glavni del v prvem nadstropju. To, kar smo videli spodaj, je bila le kripta. V zgornjem delu so bogate poslikave. Na narisanih stebrih je v latinskem jeziku napisana Marijina hvalnica. Vmes so velika polja s freskami z različnimi motivi. Zadaj nad orglami je velika freska Device Marije z Detetom v naročju, ki stoji na zemeljski krogli. Freska je novejšega datuma in mi je bila takoj zelo všeč.

Veliki oltar prikazuje Marijo, ki gre po puščavi. Na vsaki strani so kaktusi, spredaj pod skalami pa je skupina Frančiškovih sinov. Eden izmed njih ima glavo obdano s svetniškim sijem, v sredini pa kleči drugi, ki ima v rokah model cerkve. Ob obeh straneh oltarne slike so naslikani različni prizori iz evangelija. Zgornjih prizorov nisem znal dobro razpoznati. Na enem so različni redovniki in redovnice, na drugi strani pa spet redovniki in redovnice z modeli različnih cerkva v rokah.

Tako je v kraju, kjer sta se srečali Mati Božja in teta Elizabeta. Marija ji je prinesla veliko veselje, pa ne samo zato, ker jo je prišla obiskat, marveč predvsem zato, ker je s seboj prinesla Jezusa, Božjega Sina. To je bilo za Elizabetino hišo posebno veselje. A ne samo to, bila je napolnjena s Svetim Duhom. Blagrovala je Marijo in se Bogu zahvaljevala za vsa njegova velika dela.

Kako lepo bi bilo, če bi smeli na tistem svetem kraju ostati dlje časa v tišini in premišljevanju tega svetega dogodka. Toda potem bi romanje trajalo več mesecev, ko bi se mogli na vsakem kraju zadržati in uživati v mistiki kraja, da bi tudi ta človeku spregovoril v globino srca.

Počasi smo se vračali od cerkve nazaj v dolino. Spodaj v dolini je namreč še en sveti kraj: Rojstni dom Janeza Krstnika. Ne razumem, zakaj je tako. Morda se Marija in Elizabeta nista srečali v domači hiši? Najbrž so pobožni romarji hoteli obeležiti oba velika dogodka in so postavili dve cerkvi. Zgoraj na pobočju cerkev Marijinega obiskanja in spodaj cerkev Janezovega rojstva. Toda nič hudega, če je tako. Človek se še lažje vživi v oba dogodka, če se z njima sreča na različnih krajih.

Na poti k cerkvi sem hotel kupiti judovsko kapico. Ponujal mi jo je čisto poceni. Tako kot sem ga razumel, bi dobil za dva ali tri evre dve kapici. A ni bilo tako. Hotel je drobiž v dolarjih. Ko sem iskal drobiž, sem nekaj denarja položil na pult in iskal male bankovce. Uredila sva in hitro sem odšel naprej. Po obisku cerkve pa sem opazil, da mi manjka petdeset dolarjev. Preiskal sem vse žepe in denarnico, a nisem našel ničesar. Ta čas, ko sem denar odložil na pult in iskal drobiž, sem na ostali denar nekoliko pozabil. Možakar pa ni klical za menoj, marveč je veselo pospravil bankovec.

Na zidu pred cerkvijo je vzidana plošča s slovenskim besedilom Zaharijevega speva: Hvaljen, Gospod Bog. Pater Peter nam je pripovedoval, kako so ga postavljali in kako so nanj naredili slovensko zastavo. Čeprav takrat še niso točno vedeli, kakšna bo slovenska zastava. Bilo je v dnevih okoli osamosvojitve. Zapeli smo Zaharijev spev in odšli v cerkev.

Cerkev ni prav velika, zanimivo pa je, da je posvečena Materi Božji. Ves oltarni prostor sije v nežni modri barvi, ki je Marijina barva. Škof nam je v cerkvi spregovoril o Janezovem rojstvu. Janez je bil tisti, ki je po Božjem načrtu povezal staro in novo zavezo.

Levo od glavnega oltarja je mala kripta. Vanjo vodi nekaj stopnic. Spodaj je oltar in pod oltarjem je na podoben način kot v Betlehemu označen kraj rojstva Janeza Krstnika. Ni narejena srebrna zvezda, marveč lepa zvezda iz belega marmorja, skoraj bolj je podobna soncu z mnogimi žarki. Na sredi je krog, na katerem piše: »Hic praecursor Domini natus est«. Tukaj je bil rojen Gospodov predhodnik. V sredini kroga pa je lep jeruzalemski križ. Na polkrožni steni za zvezdo so trije medaljoni iz belega marmorja, ki prikazujejo prizore iz Janezovega življenja: Marijino srečanje s teto Elizabeto, Janezovo rojstvo in obglavljenje Janeza Krstnika.

Tudi iz tega kraja smo se morali hitro posloviti, saj je sonce že zašlo. Mimogrede smo na poti nakupili še nekaj rožnih vencev, ki so bili zelo poceni. Seveda je temu primerna tudi kvaliteta.

Drug za drugim smo se z avtobusi vzpenjali nazaj na Judejsko višavje. Ustavili smo se ob cesti in na hitro izstopili. Nisem vedel, zakaj smo šli dol. Toda vedno je bilo kaj za pogledat, saj brez pomena nismo ustavljali. Izkazalo se je, da si bomo samo od daleč ogledali še izraelski parlament, ki se po njihovo imenuje kneset. Pazniki so nas pazljivo ogledovali. Pozorni so postali na moj fotoaparat. Spraševali so me, če je pravi. Seveda je pravi, kakšen pa naj bi bil? Moral sem pokazati, da deluje. Sprva se mi je zdelo neumno to, kar je hotel od mene. Kasneje pa sem razumel njihovo pazljivost. V fotoaparat se da vdelati tudi strelno orožje. Ker je zakrito v fotoaparat, bi ga brez težave pretihotapil mimo varnostne službe. A oni to dobro vedo in so pozorni tudi na take stvari, ki se nam zdijo smešne. Škof Jurij je večkrat poudaril, da moramo razumeti njihovo natančnost, ko gre za varnost. Obdani so namreč okrog in okrog s samimi sovražnimi ljudstvi. Zato skrb za varnost ne gre zanemariti.

Bil je najlepši čas za fotografiranje. Luči so se že prižgale, nebo pa je bilo še modro. Naredil sem nekaj posnetkov kneseta, veliko nisem upal, saj je bilo to strogo varovano območje.

Ustavili smo se ob velikem sedmeroramnem svečniku, ki stoji pred parlamentom. To je znamenje judovske istovetnosti. Ne samo verske, marveč tudi narodne. Lahko bi ga primerjali s križem v krščanstvu. Velik je, saj meri več metrov v višino. Okrog njega je lepa, moderna, iz brona kovana ograja. Nekaj časa smo se zadržali ob svečniku. Škof Jurij nam je poskušal čim bolj natančno razložiti prizore, ki so na svečniku upodobljeni. Na njem je prikazana cela Izraelova zgodovina. Del so napisi, ki povedo nekaj iz zgodovine. Še več pa povedo mali reliefi, ki so vdelani v bronast svečnik. Nisem si zapomnil vseh, saj jih je toliko, da je tudi škof Jurij imel težave, ko jih je skušal razbrati. Spomnim se samo prizora s tablami z desetimi Božjimi zapovedmi. Čisto zgoraj, na osrednjem kraku, je bila upodobljena bitka z Amalečani, ko Aron in Hur podpirata Mojzesu roke, da so ostale dvignjene kvišku. Če se ne motim, je spodaj, pod delom, kjer izhajata iz glavnega dela zunanji dve veji, v soncu upodobljen napis: »Šama, Israel! Poslušaj, Izrael, Gospod je tvoj Bog ...«

p. Branko Petauer