FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA, ZNAMENJE UPANJA ZA NAŠ ČAS (I)

Pastirsko pismo Portugalske škofovske konference

ob stoletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi

Ob stoletnici prikazovanj Device Marije v Fatimi se želimo zahvaliti Bogu, ki nam je dal doživeti ta milostni dogodek, in ponovno potrditi sodobnost fatimskega sporočila za poživitev naše vere in zavzetosti za oznanjevanje.

Ob stoletnici fatimskega dejstva

Prikazovanja

1.Marija se je v Dolini Iria leta 1917 prikazala trem otrokom med sedmim in desetim letom starosti, Luciji, Frančišku in Jacinti. Narodni in mednarodni zgodovinski trenutek je bil dramatičen: Portugalska je doživljala globoko politično, versko in socialno krizo in Evropa je bila, kot nikoli poprej, potopljena v svetovno vojno, v katero je bila zajeta tudi Portugalska.

Leta 1916 so fatimski otroci že imeli tri videnja angela, ki se jim je predstavil kot angel miru in angel Portugalske. 13. maja 1917 so imeli videnje Gospe, »bolj sijoče kot sonce«, nad črniko (nizkim hrastom z zimzelenimi listi). Povabila jih je, naj se v naslednjih mesecih do oktobra, vsakega trinajstega v mesecu, vračajo na ta kraj. V teh srečanjih jim je zaupala sporočilo usmiljenja in miru, ki se je razširilo preko zaslišanj, katerim so bili otroci od vsega začetka podvrženi, ter preko 'Spominov', ki jih je Lucija zapisala v poznejših letih.

Ko se je novica razširila, so se množili različni odzivi. Mnogi so prihiteli na kraj, ker so verjeli pričevanju otrok, a pojavili so se tudi dvomi, nerazumevanje in celo preganjanje, ki so pastirčkom prizadeli veliko trpljenja. Medtem je bilo vedno več ljudi, ki so vsakega 13. v mesecu prišli na kraj prikazovanj, razen avgusta, ko je bilo prikazanje za nekaj dni preloženo, ker so bili vidci v zaporu. Zadnje prikazanje je bilo 13. oktobra ob prisotnosti približno 70.000 ljudi, vernih in dvomljivcev, ki so prišli, da bi videli znamenje, ki ga je obljubila Devica, tako imenovani »sončni čudež«, o katerem so poročali mediji tistega časa.

Nekaj let zatem so trije vidci zapustili svoj kraj: mlajša dva, Frančišek in njegova sestra Jacinta, sta leta 1919 oziroma 1920 umrla zaradi epidemije gripe; njuna sestrična Lucija pa se je po nasvetu škofa iz Leirije leta 1921 umaknila in se začela pripravljati na vstop v redovno življenje. Umrla je leta 2005 v karmeličanskem samostanu sv. Terezije v Coimbri.

Glas o Frančiškovi in Jacintini svetosti se je hitro razširil po vsem svetu in leta 2000 sta bila razglašena za blažena kot prva dva otroka, ki nista bila mučenca. Leta 2008 se je, z dovoljenjem papeža Benedikta XVI., po krajšem času, kot ga zahtevajo cerkvene določbe, za sestro Lucijo začel proces razglasitve za blaženo.

Šopek Materi Mariji

Marija je zahtevna. Vodi nas po skrivnostnih poteh, še posebej po naporni poti križa. Potrebno je pritrditi Marijinim klicem na osebni in še bolj na družinski ravni. Bogu se brez strahu pred prihodnostjo uklonimo kot posamezniki in kot skupnost. Pustimo se voditi Njej, sledimo ji, ne da bi gledali na desno ali na levo. Od velikodušnosti našega odgovora Materi Božji je odvisno njeno uslišanje naših prošenj. Potrebno je obnoviti to podaritev Bogu in se mu izročiti, kot se je darovala Marija: brez odlašanja, pomisleka, obotavljanja in dolgega razmišljanja. Marija se je popolnoma darovala: z vsem svojim bitjem, življenjem in voljo.

Marija se ni premislila, ni obžalovala svojih odločitev in nikoli ni gledala nazaj. Vedno je brez odlašanja znova pritrdilno odgovarjala Bogu, ki ji je pošiljal vedno več luči, ljubezni, moči, Njegova volja pa je tako postajala vedno bolj zahtevna … »Tako lahko razumemo,« je rekla Marta Robin, »na kakšen način je bila Marija brezmadežna pri svojem spočetju in v svojem Božjem materinstvu«.

p. Manteau-Bonamy

Povzeto po: Marta Robin pod Marijinim vodstvom

Dne 31. oktobra 2016 so ob 16^h kip Matere Božje iz Rocamadourja izkrcali v pristanišču Sables d'Olonne v Vendée (Francija). V veliki procesiji so ga nesli v cerkev Matere Božje od Dobrega pristana, kjer bo postavljen v češčenje vernikom v času morske regate Vendée Globe, najbolj pravljične vožnje z jadrnicami okoli sveta, ki je brez postanka in pomoči ter jo imenujejo Everest vseh morij.

Navzočnost črne Device je povsem običajna, ker jo v Rocamadourju, slikoviti vasici pokrajine Lot v Franciji, ki jo dobro poznajo turisti, od 12. stoletja naprej častijo kot sveto zavetnico pomorščakov.

Za sveto navzočnost kipa Matere Božje je odgovoren župnik kraja Sables d'Olonne, kjer se regata prične. Takole pravi: »Vse se je začelo med mojim obiskom svetišča. Bil sem ganjen zaradi številnih darov ex-voto mornarjev, ki so se Devici zahvalili, da jih je rešila pred brodolomom. Gre za način, da tej regati vnesemo krščansko dimenzijo in udeležencem vožnje z jadrnicami Vendée Globe pokažemo, da krščanska skupnost nanje misli in zanje moli.«

Fr.aleteia.org

Leta 1891 je neki častilec boga Šiva prišel k duhovniku svetišča Matere Božje v Madhuju (Šri Lanka), da bi sprejel katoliško vero. Njegova obrazložitev je bila takšna: »Bil sem zidarski pomočnik. Apno mi je brizgnilo v oči in jih ožgalo. Potrt zaradi strahu, da bom oslepel, sem se priporočil vsem našim indijskim bogovom, vendar ni bilo nič bolje. Očem moje duše se je prikazala zelo lepa gospa in mi rekla: 'Pojdi v Madhu in postani kristjan!' Pozanimal sem se, kje je svetišče, in peljali so me tja. Na moje oči sem položil zemljo in vid se mi je popolnoma povrnil. Duhovniku sem rekel: 'Oče, sedaj me pouči v katoliški veri in me krsti!'« Duhovnik, ki ga je krstil in je vedel, da mladi krščenec živi z mlado poganko, mu je nato rekel: »Hitro zapusti to bitje in se vrni k svojim dolžnostim. Sicer bi bilo sveti Devici lahko žal, da te je ozdravila.«

Santiago – ime si je izbral ob krstu – je to sicer obljubil, vendar se obljube ni držal. Duhovnikova grožnja se je uresničila. Spet je oslepel. Vrnil se je v Madhu, se spovedal, vzel resno svojo obljubo, na oči spet položil zemljo in vid se mu je znova povrnil.

Povzeto po André Dorval OMI

omiworld.org

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Glej to Srce (3) Neskončno usmiljenje Srca Jezusovega

Vse Jezusovo delovanje je bilo izraz njegovega usmiljenja do nas slabotnih ljudi. Zavzemal se je za uboge, bolnike, otroke in še posebej za grešnike. Družil se je z njimi in jim odpuščal grehe. Ko so mu farizeji očitali, da jé s cestninarji in grešniki, jim je odgovoril: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike« (Mt 9,11–13).

Jezus kot Dobri pastir gre v svojem usmiljenju iskat stoto, izgubljeno ovco. S svojim usmiljenim pogledom presune Petra, ki ga je zatajil, da se skesa in bridko zjoka. Desnemu razbojniku odpusti grehe in mu obljubi raj. Usmiljenje do grešnikov lepo razodeva prilika o izgubljenem sinu, ki je predvsem prilika o usmiljenem očetu. Ko se je izgubljeni sin vračal domov, »ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil« (Lk 15,20).

V Jezusovem ravnanju z grešniki se razodeva Očetovo usmiljenje do njih. Usmiljenost Srca Jezusovega je odsvit Očetovega usmiljenja. Za še tako velikega grešnika je rešitev v zaupanju v neizmerno usmiljenje Srca Jezusovega. Papež Janez Pavel II. je ob beatifikaciji bl. sestre Favstine Kowalske, ki je oznanjala Božje usmiljenje, dejal: »Kje, če ne v Božjem usmiljenju, lahko svet najde zavetje in luč upanja?«

Jezusovo izredno usmiljenje je izražal tudi njegov odnos do ljudi. V Naimu je iz usmiljenja do matere vdove obudil od mrtvih njenega sina. Evangelist je zapisal: »Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene, kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mt 9,36). Preden je Jezus nasitil štiri tisoč mož, je rekel svojim učencem: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti« (Mt 15,32).

Kdor se hoče upodabljati po usmiljenem Srcu Jezusovem, mora v odnosu do bližnjega tudi sam postati usmiljen, kakor je bil usmiljen v Jezusovi priliki usmiljeni Samarijan. Ne gre samo za sočustvovanje, ampak za dejansko pomoč.

Srečanje z Jezusovo ljubeznijo pri mašni daritvi

Mlad redovnik pripoveduje: »Spominjam se svojih zgodnjih srednješolskih let, ko sem pravzaprav začel zares z osebno molitvijo. Za god mi je mati podarila križ. Namestil sem ga nad posteljo. Od takrat se je v meni nekaj premaknilo. V sobi kar naenkrat nisem bil več sam. Nenehno sem čutil pogled Križanega in tudi sam sem pogosto usmeril svoj pogled nanj. Ta preprosti križ mi je sporočal, da nisem sam, da je nekdo, ki me spremlja, še več, da je nekdo, ki me ljubi do konca. Iz teh začetnih pogledov se je počasi razvijala moja osebna molitev. Jutranja in večerna. Spominjam se, da se je takrat moje življenje začelo spreminjati, da je dobivalo novo, intenzivnejšo razsežnost.«

Kakor za tega srednješolca je za mnoge kristjane Kristusova smrt pretresljiv dogodek, če se vanj vživijo. Drugače je z mašno daritvijo, ki je za marsikoga le neprijetna dolžnost. Vendar gre pri mašni daritvi v bistvu za isti dogodek kakor na Kalvariji, le da na nekrvav, skrivnosten način. S pomočjo mašne daritve traja daritev na križu skozi vse čase. Gre za spomin Jezusove smrti in vstajenja, spomin, ki je hkrati skrivnostno ponavzočenje te smrti in vstajenja. Isti Jezus, ki je nekoč visel na križu, se zdaj daruje na oltarju. Po mašni daritvi pritekajo sadovi kalvarijske daritve do nas.

Z mašno daritvijo se nam približa Jezusova zadnja večerja: »Vzemite in jejte od tega vsi, to je moje telo, ki se daje za vas. – Vzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za mnoge preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.« Srce Jezusovo se daruje za nas, njegova kri se preliva v odpuščanje naših grehov. Svoje telo nam nudi za hrano in svojo kri za pijačo. Kako ga ne bi vzljubili, kako se ne bi zanj zanimali, kako ne bi z veseljem prihajali k njegovi daritvi!

Kdor živi iz prebujene žive vere, je zanj mašna daritev poglobljeno srečanje s Srcem Jezusovim. Sveta Evharistija je najodličnejši dar Srca Jezusovega. Papež Pavel VI. je leta 1965 v apostolskem pismu 'Nedoumljivo Kristusovo bogastvo' zapisal: »Pri evharistični daritvi se namreč daruje in prejema isti naš Odrešenik, ‘ki vedno živi, da prosi za nas’ (Heb 7,25), čigar Srce je bilo prebodeno z vojakovo sulico in je izlilo val dragocene krvi in vode na človeški rod. Zraven tega na tem vzvišenem vrhuncu okušamo duhovno sladkost ob njenem izviru. Obhaja se spomin tiste izredne ljubezni, ki jo je Kristus pokazal v svojem trpljenju.« Pobožnost do Srca Jezusovega je vsa »v tem, da Jezusa Kristusa pravilno častimo in mu zadoščujemo, ter sloni največ na vzvišeni skrivnosti presvetega Rešnjega telesa«.

Srce Jezusovo se pri mašni daritvi daje za nas; daje v svoji besedi in pod podobo kruha. Njegovo ljubezen bi morali vedno znova odkrivati. Pri tem nam pomaga pogostno branje in premišljevanje evangelija, redna poglobljena molitev, neprestano prizadevanje za izpolnjevanje Božje volje, dobra priprava na vsako mašno daritev in dejavno sodelovanje pri njej, življenje iz te daritve in prejetega svetega obhajila.

Duhovne prireditve v Stični v letu 2017

APRIL

6. – 9. P. Vital Vider, zakonci z otroki

9. ob 14.30 Bernardova družina

21. – 23. Molitvena skupina Rešnje krvi

23. ob 15.00 nedelja Božjega usmiljenja

28. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

MAJ

5. – 7. Vlado Bizjak, starši bogoslovcev

12. ob 20.00 fatimska pobožnost v cerkvi

13. – 14. Skupnost Emanuel, vsi

14. romanje Bernardove družine

19. – 21. Mag. J. Kukman, zdravo življenje

26. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

JUNIJ

9. – 11. Skupnost Emanuel

11. ob 14.30 Bernardova družina

13. ob 20.00 fatimska pobožnost v cerkvi

16. – 18. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

30. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj (mag. Jože Kukman), Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2017

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 12. februarja, 12. marca, 9. aprila, 14. maja (romanje), 11. junija, 10. septembra, 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra.

Shod častilcev JMS v letu 2017

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 31. marca, 28. aprila, 26. maja, 30. junija, 28. julija, 25. avgusta, 29. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Praznovanje fatimske stoletnice po škofijah ( 1917 – 2017)

12. 05. 2017, Nadškofija Maribor, Ptujska Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija

13. 05. 2017, Škofija Murska sobota, Črenšovci; 15.00 molitvena ura, 16.00 sv. maša

24. 06.2017, Vseslovensko srečanje JMS, Zaplaz: 9.00 molitvena ura, 10.00 sv. maša, premor, pričevanja in litanije Matere Božje

15. 07. 2017, Škofija Celje, Petrovče: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša

14. 08. 2017, Škofija Koper, Sveta Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija

14. 08. 2017, Škofija Novo mesto: ob 20.00 procesija s Čateža na Zaplaz, nato sv. maša

9. 09. 2017, Nadškofija Ljubljana, Brezje: 9.00 molitvena ura, 10.30 sv. maša

14. 10. 2017, Slovensko-hrvaško srečanje, Stična: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša