1. Strletova nadarjenost in pridnost

Zaradi previsoke starosti je moral Strle delati izpit na državni gimnaziji v Ljubljani, in sicer iz slovenščine, latinščine, nemščine in matematike. Že dejstvo, da je ta izpit kar dobro opravil, nekako s prav dobrim uspehom, kaže na to, da je bil izredno nadarjen, saj v ljudski šoli, ki jo je obiskoval v domači župniji pri Sv. Vidu, ni dobil dobre podlage. Prehod iz ljudske šole v gimnazijo je bil izredno zahteven za vsakega dijaka, zanj še posebej. Če je v ljudski šoli z lahkoto prednjačil pred drugimi, pa je moral v gimnaziji uporabiti vse svoje sposobnosti in se pošteno potruditi.

Da je bil Anton Strle hkrati nadarjen in priden, kaže dejstvo, da je bil z izjemo petega letnika po uspehu ves čas odličen. Ko je vstopil v tretji razred, so npr. vsi drugi imeli za seboj že dve leti srbohrvaščine, slovenščine v prvem letu po 5, v drugem razredu pa po 4 ure na teden, latinščine celo po 5 ur na teden. V tretjem letniku se je pridružila še grščina.

Škofijska gimnazija je bila klasična, kar pomeni, da so bili jeziki zelo v ospredju, in zanje je bil Strle nadarjen. Naravoslovni predmeti ga niso tako pritegnili, čeprav je imel tudi pri njih dobre ocene. Vendar sama nadarjenost ne bi zadostovala. Kot je pripovedoval njegov sošolec Darko Slapšak, s katerim sta celo sedela v isti klopi, se je Strleta kmalu prijel vzdevek »Pepifleka«, in sicer od »piflati«, učiti se. Prepona »pe« je bila dodana po vzoru grškega glagola za preteklik. Očitno je izstopal po svoji zavzetosti za učenje.

Od vseh profesorjev je imel nanj gotovo največji vpliv prof. Anton Breznik, deloma tudi prof. Jakob Šolar; oba sta poučevala slovenščino. Ob njiju je slovenščino vzljubil, jo obvladal, in to mu je vse življenje prav prišlo. V kasnejšem življenju je zlasti Breznika vedno znova omenjal in se imel za njegovega učenca. Poleg slovenščine ga je iz leta v leto vedno bolj pritegovala tudi nemška literatura.

V tiskanih Izvestjih šentviške klasične gimnazije so objavljeni naslovi slovenskih nalog, ki so jih nekajkrat na leto pisali dijaki. Te naloge se seveda niso ohranile. Imeli pa so dijaki tudi svoja lista, nižješolci Jutranjo zarjo, višješolci pa Domače vaje. To sta bila lista, oba pisana na roke, kjer so bile objavljene pesmi, članki in literarni prispevki, zlasti v Domačih vajah včasih že tudi prave razprave. V obeh listih so tudi ilustracije. Strle je kot nižješolec objavil tri pesmi. Toliko jih je do sedaj odkritih. Podpisal pa se je s psevdonimom Samo. Kot višješolec je v sedmem razredu gimnazije objavil v Domačih vajah dva prispevka, tokrat s polnim imenom. Oba sta povezana s slovensko literaturo. V prvem prispevku je podal neke vrste oceno in recenzijo izbranih pesmi Simona Gregorčiča, ki jo je uredi Ivan Pregelj. V drugem prispevku pa je pohvalno ocenil pesniško zbirko Edvarda Kocbeka, ki jo je ta izdal leta 1934 pod naslovom Zemlja.

Iz zaključnega spričevala se vidi, da si je izbral kot neobvezen predmet stenografiranje. Gotovo pa si je v gimnaziji izbral tudi prostovoljni predmet francoščine, ki je bil možen v višjih razredih, saj je iz njegovega dnevnika razvidno, da je že takoj v prvem letniku semenišča prebiral knjige v francoščini. Pokojni kanonik in urednik dr. Ivan Merlak se je spominjal, da je bil tudi član okteta pri nastopu 7. razreda ob koncu leta. Pel je tenor.

Kdo vse so bili njegovi profesorji in razredniki? Strletov razrednik je bil v tretjem razredu gimnazije prof. Jakob Šolar, nato pa vsa leta prof. Maks Miklavčič, ki ga je poučeval zemljepis in zgodovino. Verouk je imel vsa leta po dve uri na teden prof. Jernej Pavlin. Poglejmo si vsaj še profesorje jezikov. Slovenščine je imel Strle vsa leta po štiri ure na teden. V 3. razredu je poučeval ta predmet Jakob Šolar, v 4. razredu Luka Arh, v 5. razredu Jakob Šolar, v 6., 7. in 8. razredu pa Anton Breznik. Latinščino ga je vsa leta poučeval Anton Čepon, in sicer po 4 ure na teden, v 5. in 6. razredu celo po pet ur na teden. V tretjem razredu je imel še po 2 uri na teden srbohrvaščine. Tudi ta predmet ga je poučeval Jakob Šolar, ki je poučeval v višjih razredih kot prostovoljni predmet tudi francoščino. Grščine je imel Strle vsa leta po štiri ure na teden. Učila sta ga pa v 3., 6., 7. in 8. razredu Franc Jerè, v 4. in 5. razredu pa Anton Koritnik.

V višji gimnaziji si je začel izpisovati in shranjevati vse, kar je prebral. Tako so začeli nastajati njegovi izpiski, ki se jih je v dolgem življenju nabralo zelo veliko, na metre.

Zaradi odličnega uspeha je bil oproščen izpitov pri mali maturi, pri veliki maturi na koncu osmega razreda pa je bil oproščen ustnega izpita iz maturitetnih predmetov.

BOŽJI SLUŽAVNIK ANTON STRLE (6) Gimnazijska leta božjega služabnika Antona Strleta (1)

Še pred dobrim letom je bilo zelo malo znanega o Strletovih gimnazijskih letih (1930-1936), ki jih je preživljal v Škofovih zavodih, privatni škofijski klasični gimnaziji s pravico javnosti. Prav v povezavi z zbiranjem gradiva za njegovo beatifikacijo pa se je že do sedaj marsikaj našlo. Na osnovi do sedaj odkritega in zbranega gradiva je mogoče zaznati tri poudarke: 1. Strletovo izredno pridnost in nadarjenost; 2. Nakazani so obrisi notranjih bojev, ki jih je povzročila materina smrt, in 3. Iz te preizkušnje izide duhovno obogaten.

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo

V tem mesecu smo, kakor vidite, bolj napredovali. Vsekakor je pomanjkanje duhovnih poklicev boleča rana na telesu Cerkve, ki je Kristusovo skrivnostno telo. Če bi bile naše družine bolj zdrave in poglobljene v verskem življenju, bi bila semenišča in samostani bolj polni. Zato je molitev za duhovne poklice tudi molitev za družine. Smo v letu posvečenega življenja in v letu, v katerem bo v Rimu glavna škofovska sinoda prav o družini. Že to kaže na medsebojno povezanost. Bog povrni vsem sodelujočim!

In v Sloveniji?

In kako se bomo mi pripravljali na milostni obisk Marije Romarice, ki bo romala po slovenskih župnijah, romarskih središčih in samostanih od 13. maja do 13. oktobra 2016? Upoštevali bomo Božje naročilo, ki nam ga je v Fatimi posredovala Devica Marija, in naše prednike iz leta 1943 ter današnje zglede v drugih deželah. Skupno bomo po naših župnijah obhajali pobožnost petih prvih sobot na fatimski način, in sicer od januarja do maja 2016.

Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ki so mu naši škofje poverili pripravo na prihod fatimske Marije Romarice in izvedbo pobožnosti njej v čast, predlaga: Po sklepu pobožnosti petih prvih sobot naj bi se izvršila posvetitev posameznikov Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu; na kongresu družin, 21. maja 2016, naj bi se posvetile družine; ob obisku milostnega kipa v župniji pa naj bi bila posvetitev župnije. Morda se bo kateri od škofov odločil, da bo ob obisku milostnega kipa v stolnici posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu svojo škofijo.

Pri vsakem obisku je Marija naročala fatimskim pastirčkom: »Vsak dan molite rožni venec.« Kdor more, se bo žrtvoval, da bo z vsakdanjim rožnim vencem pričakal njo, ki je v Lurdu in Fatimi tako zelo naglašala pomen molitve rožnega venca.

»Na koncu bo zmagalo moje brezmadežno Srce,« je povedala Marija v Fatimi. Če so v to zmago zaupali fatimski pastirčki, sv. Janez Pavel II., naš blaženi Alojzij Grozde in drugi slovenski mučenci, zaupajmo tudi mi, da bo Slovenija postala vredna in deležna čudovitih sadov njihove žrtve in njihove priprošnje pri Bogu po Mariji!

Dragica Čepar

Pripravljamo se na stoletnico fatimskih dogodkov Kako se pripravljajo drugod?

Papež Benedikt XVI. je ob svojem pastoralnem obisku v Fatimi leta 2010 povabil k pripravi na 100-letnico fatimskih dogodkov in voščil, naj sedemletna priprava pripomore k zmagi Marijinega brezmadežnega Srca, ki bo zmaga vse Svete Trojice. Ob tej priložnosti je v Fatimi v letu duhovništva Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvetil vse duhovnike sveta.

  

Že vrsto let tečejo po svetu priprave na ta pomembni jubilej. Na Poljskem so s pripravo začeli že leta 2009 s tako imenovano veliko devetdnevnico. Sedmo leto priprave 2014/2015 je posvečeno družini, z geslom: »Moč družine – domače Cerkve, ki je peklenska vrata ne bodo premagala«. Poljska škofovska konferenca je v tem letu povabila župnike in vernike k obhajanju pobožnosti petih prvih sobot. Odzvalo se je že 1000 župnij. Pouk o fatimskih dogodkih so vključili v katehetski program: v učbeniku za tretje leto so objavljeni odlomki fatimskega sporočila ter pojasnila in navodila za obhajane pobožnosti petih prvih sobot.

Češka škofovska konferenca je na 10. obletnico narodnega romanja v Fatimo (leta 2013) in v pripravi na 100-letnico Fatime povabila v svoje škofije fatimsko Marijo Romarico. Obiskala je vse škofije. Vsak škof pa je, ob obisku milostnega kipa v stolnici, Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvetil svojo škofijo. V posebnem fatimskem centru v Kocrilovu so umestili angela miru, angela varuha češkega naroda, ki naj spodbuja ljudi, da bi se k njemu zatekali.

Albanski škofje so povabili fatimsko Marijo Romarico od januarja do aprila 2014 v zahvalo za njeno priprošnjo v času preganjanja. Predsednik škofovske konference msgr. Angelo Masafra je prepričan, da je vero v albanskem narodu ohranila molitev rožnega venca v družinah. »Medtem ko je družina ob večerih molila, je eden od članov stal zunaj na straži, da jih ne bi zasačili pri molitvi!« Fatimsko sporočilo je bilo v Albaniji prisotno že leta 1942 in v albanščini je takrat izšla knjižica »Pet prvih sobot«.

Portugalska. Marija Romarica je v minulem letu obiskala vse kontemplativne skupnosti v tej deželi.

Brazilija. Na povabilo tamkajšnje škofovske konference, je v tej veliki deželi Marija Romarica začela svoje dolgo potovanje že leta 2013 in ga bo sklenila leta 2017.

ZDA. V pripravi na fatimski jubilej se je nadškofija Portland (Oregon) kot prva škofija v ZDA posvetila Marijinemu brezmadežnemu Srcu 28. junija 2014. Nadškof msgr. Alexander Sample je v posebnem pismu sporočil, da se je odločil za ta korak zato, da bi Marijinemu Srcu izročil zakonsko zvezo in družine. V istem pismu je spodbudil duhovnike, da organizirajo pobožnost petih prvih sobot. Že v 50 župnijah (od skupno 120) poteka pobožnost petih prvih sobot.