Moliti več in bolje

Zelo močno me je nagovoril ta naslov v reviji. Ker sem redovnica v kontemplativnem redu, sem se odločila, da vam pošljem kratko pričevanje glede molitve.

Razumljiv je naslov in zavedamo se potrebe, moliti več in bolje. Nagovoril pa me je ta naslov zato, ker bi ga v prvem hipu popravila: Moliti manj in bolje.

Če gremo k izviru, kaj sploh je molitev –l pogovor z Bogom, potem je jasno, da je potrebna iskrenost, preprostost in spontanost … V Evangeliju nam je naročeno, naj ne bo veliko besed, ker On že vnaprej vse ve … On želi naše srce. Zame je ena izkušnja v molitvenem življenju ravno ta: manj besed in več Duha, manj besed in globlje, manj besed in več časa. Ugotavljam ravno to, da se zgodi tako, da človek hoče moliti več, več molitev, več besed, še to in ono in potem ni več časa za poslušanje Boga, ni tišine, ni notranje povezanosti, ampak molitev postane breme in obveznost in nič več ne pomaga k notranji rasti in k poglabljanju odnosa z Bogom.

Imam lepo izkušnjo in naših zadnjih letnih ignacijanskih duhovnih vaj, kako en sam stavek iz Svetega pisma zadošča, da molil cel dan. Ta stavek je: »Bog je ljubezen.« Samo to in nič več in to sem ponavljala in premišljevala ves dan in lahko rečem, da je bilo dovolj, da je bilo vse in da je šlo na globoko, do dna duše. Bog me je po ponavljanju teh besed v notranjosti spreminjal, se mi razodeval, me razsvetljeval in mi pomagal. Je lepa izkušnja, ki bi  jo želela posredovati vsem, ki hrepenijo po resničnem, pristnem odnosu z Bogom. Se pravi: več časa, ves dan, neprenehoma, ampak malo besed in veliko Duha.

s. Marie – Agnès de Jésus FCJ

Naša duhovna hrana

Drugi vatikanski koncil nas spodbuja:

            "Vse v Kristusa verujoče, zlasti še redovnike, cerkveni zbor močno in na poseben način spodbuja, naj si s pogostnim branjem Svetega pisma pridobijo 'vzvišeno spoznanje Jezusa Kristusa' (Flp 3,8). 'Nepoznanje Svetega pisma namreč pomeni nepoznanje Kristusa' (sv. Hieronim) ... Branje Svetega pisma mora spremljati molitev, da to branje postane pogovor med Bogom in človekom; kajti Boga, 'njega nagovarjamo, kadar molimo; njega poslušamo, kadar beremo Božje izreke' (sv. Ambrož)" (BR 25).

Poglejmo, kaj pravi sv. Anton Marija Claret, ustanovitelj klaretincev:

            "Kar me je najbolj ganilo in spodbudilo, je bilo branje Svetega pisma, ki sem ga zmeraj ljubil. Nekatera mesta so napravila name tako močan vtis, da se mi je zdelo, kakor da mi je neznani glas hkrati govoril na uho vse tisto, kar sem ravno bral."

Naš pisatelj Franc Ks. Meško pa je v črtici Iveri tole zapisal:

            "Marsikdo, ki stoji dandanes v življenju kakor majav trst, bi stal kakor nepremičen stolp, kakor trden svetilnik na varnem otoku sredi morja, če bi se oprl že v mladih dneh na Sveto pismo. Marsikdo, ki hodi skozi življenje z oblatenim, omadeževanim srcem, bi stopal svojo pot s sončnočisto dušo, če bi v mladosti dihnil vanjo očiščujoči, posvečujoči dih tega Božjega dela. Mnogi, ki so blodili malone do smrti, bi stopali varno in bi nikoli ne bili zašli, ko bi jim poprej pokazala pot ta knjiga Božje modrosti."

Pisatelj Ivan Pregelj je v Mislih zapisal: "Kakor človeku, ki se je vrnil iz tujine domov, mi je, ko odprem Sveto pismo."

            V Henriku, gobavem vitezu pa je pisatelj Franc Ks. Meško dejal: "V vsem, kar je Božjega, je tolažba in sladka radost. Nikjer pa ne toliko, kakor na listih Svetega pisma."

            Ruski pisatelj Merežkovski je zapisal:

            "Sleherni dan sem bral Novo zavezo in jo bom bral, dokler mi bodo dopuščale oči – v sreči in nesreči. Vselej se mi zdi, da berem nekaj čisto novega, doslej neznanega, nekaj, česar v vsej globini nikdar ne bom mogel doumeti. – Kaj sem storil na zemlji imenitnega? – Bral sem Sveto pismo!"

Premalo je, če v Svetem pismu iščemo le tolažbe, čeprav je res, da nas prav Božja govorica najbolj potolaži. Kdor bi to sveto knjigo le študiral, brez duha molitve, bi ne mogel odkriti njene globlje vsebine. Sveto pismo je knjiga Božjega odrešenjskega delovanja, ki nas kliče k sodelovanju. Na Božji nagovor pravilno odgovarjamo z molitvijo in z vsem svojim življenjem. S pomočjo Svetega pisma vse naše življenje postaja šola molitve in molitev.

            Če hočemo Sveto pismo brati ali poslušati s kar največjo duhovno koristjo, se bomo pred branjem ali poslušanjem spomnili, da smo pred živim Bogom, ki nam govori in pričakuje našega odgovora. Mnogi se v molitvi povežejo s Svetim Duhom, ki je glavni pisatelj svetopisemskih knjig. On nam pomaga, da Sveto pismo za nas ne ostane mrtva črka, temveč postane živa beseda, ki nas vedno znova zadene v srce.

            Da bo branje in poslušanje Svetega pisma hranilo našo dušo, je treba v tej zakladnici duha in srca iskati predvsem duhovni pomen. Nujno je, da se Božji besedi bližamo z vero, ponižnostjo in vztrajnostjo. Laže bomo razumeli Staro zavezo, če bomo upoštevali, da je središče celotnega Svetega pisma Kristus. Vsa zgodovina sveta in človeštva je usmerjena nanj kot na svoj končni cilj. V poveličanem Kristusu bo vse dobilo svojo poslednjo dovršitev. Stara zaveza, ki je vzgojiteljica za Kristusa, je senca v primeri z lučjo evangelija; toda tudi evangelij je še vedno senca v primeri z lučjo večnega življenja.

            Brati je treba počasi in se ustavljati tam, kjer nas Božja beseda nagovori. Poudarek ni na tem, da bi veliko prebrali, temveč da bi prišli v zvezo z živim Bogom.

An

Najsvetejša knjiga

Sveto pismo je najsvetejša in najvažnejša knjiga na svetu. Ni le proizvod človeškega duha in srca, temveč je še bolj Božje delo, saj so to knjigo, bolje skupino knjig, različni svetopisemski pisatelji pisali po navdihu Svetega Duha, ki je glavni avtor Svetega pisma.

            Celotno Sveto pismo, Stara in Nova zaveza, je prevedeno že v okrog 1700 jezikov in narečij. Na svetu je okrog 2000 jezikov in narečij, v katerih obstaja zapisana beseda. Torej v okrog 300 jezikih in narečjih še nimajo Svetega pisma.

            Sveto pismo, ki je Božja govorica prav za nas, bomo najprej vzljubili, ga brali, poslušali in premišljevali. Ta od Svetega Duha navdihnjena Božja knjiga ima prednost pred katero koli drugo knjigo.

            Sveto pismo ima mnogo zgledov mož in žena, ki so bili veliki v molitvi. Njihova molitev je bila najprej v poslušanju in spolnjevanju Božje besede in Božje volje. Prav po tem so mnogi ljudje pred Bogom in človeško zgodovino postali znameniti. Pomislimo na Abrahama, ki je zapustil svojo deželo in šel za Božjim klicem, ki ga je zaslišal v molitvi. Mojzes je v poslušnosti Bogu spolnil težko nalogo in izpeljal izvoljeno ljudstvo iz egiptovske sužnosti. Tudi preroki so v poslušnosti Bogu izvršili velika dela. Tako bi lahko naštevali vse do Marije, Kristusa in Cerkve.

            Spomnimo se le na Marijine besede: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!" Jezus je trideset let poslušal in živel, šele nato je ljudem z besedo oznanjal evangelij. Pa še takrat je šlo pri njem predvsem za poslušanje. Ravnal se je po starozaveznih napovedih o prihodnjem Odrešeniku in jih uresničeval. Tudi svoj nauk je črpal iz tesne povezanosti z Očetom.

            Slavni švedski pripovednik in dramatik Strindberg (u. 1912) je poklical k smrtni postelji hčerko. Vzel je Sveto pismo, ki ga je imel vedno pri sebi, si ga prižel na prsi in rekel: "Življenje sem končal. Črta pod račun je potegnjena." Pokazal je na Sveto pismo in rekel: "To je edino pravo in resnično." To so bile njegove zadnje besede.

VEČ IN BOLJE MOLITI (12)

»Več in bolje moliti!« To je prvo naročilo v dokumentu »Pridite in poglejte!« ki so ga izdali naši škofje. Zakaj takšno naročilo? Slovenci spadamo v Evropi med tiste narode, ki najmanj molijo. Za tistega, ki nič ali skoraj nič ne moli, velja »več!«. Za one, ki že nekaj ali celo veliko molijo, pa velja »bolje!« Če ima kdo od bralcev lepo izkušnjo o molitvi, je povabljen, da nam jo posreduje. Naj bo v spodbudo spodaj objavljeno pričevanje kontemplativne redovnice.

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo

Molitev in delo za dobre duhovne poklice je najprej molitev in delo za dobre krščanske družine. One so prva ognjišča duhovnih poklicev. Seveda so tudi izjeme. Vendar za vsak duhovni poklic, čeprav ne izvira iz urejene krščanske družine, velja: Nekdo je zanj vztrajno molil.

Ne pozabimo tudi na tiste duhovnike, redovnike, redovnice, misijonarje in misijonarke, ki že leta in leta vztrajajo. Naj jim dobri Bog ohranja in poveča gorečnost. Naj se zavedajo, da mnogi laiki zanje molijo in se žrtvujejo zanje.

Zahvaljujem se vsem, ki v molitvi vztrajate. Naj bodo vaša najboljša nagrada dobri novi duhovni poklici in vztrajanje že poklicanih.