Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 11. februar 2015

3/5 Misli sv. Bernarda (12) Ime Jezus



In, če je kdo v nevarnostih drgetal in trepetal, ali mu ni pregnalo strah?
In, če je kdo v dvomih gorel in omahoval, mar mu ni ob klicanju tega jasnega imena hipoma zasvetil plamen gotovosti?
In, če je kdo v težavah zgubljal voljo in pogum, mar mu je ob klicanju tega imena, ki pomaga, zmanjkalo moči?
Nič v taki meri, kakor to ime, ne zaustavi navala jeze, pomiri kipenja napuha, ozdravi rane zavisti, zajezi toka pohotnosti, pogasi ognja strasti, ukroti želje skoposti in odžene vzbujanje vseh nečednosti.

torek, 10. februar 2015

2/5 Misli sv. Bernarda (12) Ime Jezus



Ime Jezus je tudi zdravilo! Je kdo med nami žalosten? Naj vstopi v srce Jezus ter naj od tam pride na ustnice. Ob nastopu tega imena nastane svetloba, razpršijo se oblaki in povrne se jasnina.
Če pade kdo v greh, ali v obupu hiti v zanko smrti – ali ne bo, če zakliče to ime življenja, takoj dobil veselje do življenja?
Kdo bo vpričo tega zveličavnega imena ohranil običajno trdoto srca, brezbrižno otopelost, maščevalnost in zaspanost?
Komu je studenec solza morda usahnil; mar ni ob klicanju Jezusa naglo obilnejši in slajši privrel na dan?

ponedeljek, 9. februar 2015

Misli sv. Bernarda (12) Ime Jezus


Kako dragoceno in kako preprosto je ime Jezus! Preprosto, toda zdravilno. Če ne bi bilo preprosto, se ne bi izlilo vame; če ne bi bilo zdravilno, me ne bi bilo rešilo.
Jezusovo ime ni le luč, ampak tudi hrana. Mar se ne okrepiš tolikokrat, kolikokrat nanj misliš? Kaj tako nasiti dušo kakor premišljevanje? Kaj tako poživlja izčrpane čute, krepi moči in poživlja dobre in častne navade ter podpira čista nagnjenja? Vsaka dušna hrana je pusta, če ni zalita s tem oljem, je tudi brez okusa, če je ne začini ta sol. Če kdo piše, mi ne ugaja, če ne berem tam Jezusovega imena. Če kdo razpravlja ali razlaga, mi ne ugaja, če ni tam omenjeno Jezusovo ime. Jezus je med v ustih, spev v ušesu, v srcu pa vesela pesem.

nedelja, 8. februar 2015

TRIDESET LET BERNARDOVE DRUŽINE Življenje in pomen sv. Bernarda (4) Bernard preizkušen v trpljenju



Nobenemu svetniku ni prihranjen križ. Tudi Bernardu ni bil. Saj ne more biti drugače, odkar nas je Gospod Jezus odrešil s križem in nas povabil: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Lk 9,23).
Bernard je kot opat na čelu dvanajstih menihov leta 1115 odšel ustanavljat nov samostan tako rekoč iz nič. Vsega jim je manjkalo. Niso imeli ne hrane ne stanovanja ne poljskega orodja. Vse to so hodili prosit kmete v sosednjih vaseh. Včasih se je zgodilo, da so za hrano imeli le želod. Delo s krčenjem gozdov, na polju, pri živini in pri gradnji novega samostana je bilo težko. Bernard je trpel in potrpežljivo vztrajal. Od slabosti je pogosto bruhal in je bil večkrat priklenjen na posteljo.
Najprej so menihi stanovali v bornih lesenih kočah. Ko je bil samostan zgrajen, si je Bernard izbral najmanjšo in silno skromno celico pod stopniščem. V celici, ki je imela zelo malo svetlobe, je mogel sedeti ali stati samo sklonjen. V postu je pretiraval in se še drugače zatajeval. Zato je kmalu telesno tako opešal, da so drugi opati sklenili, naj se leto dni zdravi. Zato so ga odvezali od vseh njegovih dolžnosti. Tudi bolezen je izrabil za pisanje in napisal najdaljši in samostojen spis o Mariji »Hvalnice Devici Mariji«.
Posebno trpljenje je opatu iz Clairvauxa [izg. Klervója] povzročal popoln poraz druge križarske vojne 1146. Povod zanjo sta dala nov prodor islama in zavzetje Edese 1144. Napredovanje Saracenov in padec Edese je pomenil nevarnost za krščansko Evropo. Zato je papež Evgen III. pozval francoskega kralja Ludvika VII. na križarsko vojno proti Saracenom. Bernarda je povabil, naj navduši čim več mož, da odidejo v boj. Ta je z velikim uspehom pozival na sveto vojno. Njegovo oznanjevanje so spremljali številni čudeži. Pridigal je po Franciji in Nemčiji ter delil križarske križe velikim množicam. Nato je v pismih pozival Anglijo, Dansko, Bavarsko, Češko, Slovaško, Poljsko, Španijo in Italijo, naj pošljejo svoje čete. Tako je zbral vso zahodno Evropo. Tudi grški kralj Manuel se je pridružil. Velikanska vojska je prodirala ob Donavi proti Palestini.
Vendar so križarji doživljali same poraze. Mnogi so v boju padli, številni so pomrli zaradi bolezni. V vojski ni bilo reda ne enotnega vodstva. Mnogi niso bili izurjeni vojaki, veliko jih je na vojaški podvig gledalo kot na pustolovščino.
Bernarda je nesrečni konec silno bolel. Zmerjali so ga kot povzročitelja nesreče. Doživljal je najhujše čase. Nekaj časa se je pogreznil v molk. Spoznal je, da so bili človeški grehi krivi velikega poraza. Papežu Evgenu III. je po enem letu pisal: »Ali sem pri tem delu ravnal lahkomiselno ali predrzno? Ne, s popolnim zaupanjem sem poslušal tvoj ukaz, ali še bolje, Božje ukaze. V stiski človek ne ve več, kar je vedel v sreči. Mojzes je obljubil Hebrejcem, da jih bo popeljal v deželo Kanaan. Šli so za njim in vendar niso videli obljubljene dežele. Ali je to zdaj predrznost njihovega voditelja, če so bili ogoljufani v pričakovanju? Mojzes je delal vse na Božji ukaz in Gospod je potrjeval s čudeži delo svojega poslanca. Toda zaradi svojih grehov so pomrli v puščavi. In križarji? Vprašajte njih same! Kako bi mogli priti na cilj, ko so se neprestano ozirali nazaj! … Potemtakem ni čudno, če so morali križarji za svojo sprijenost in hudobijo pretrpeti enako kazen. V obeh primerih je Božja obljuba nedotaknjena; kajti Božja obljuba ne odpravi pravičnosti … Malo me skrbi to, če me sodijo tisti, ki imajo dobro za zlo in zlo za dobro … Ljubše mi je, da ljudje godrnjajo nad mano kakor nad Bogom. Rad prenašam obrekovanje in zasramovanje, če je naperjeno samo proti meni in ne proti Bogu.«
Bernardu je poseganje v tedanje cerkvene in politične razmere povzročalo hudo trpljenje. Kot mlad fant se je odločil za samostansko življenje, da bi v njem v odmaknjenosti od hrupnega sveta služil samo Bogu. Cerkveni in svetni ljudje pa so se vedno znova obračali nanj. Kartuzijanom je pisal: »Imejte usmiljenje z menoj, ko ste tako srečni, da v neranljivem zavetju, daleč od hrupa svetnega življenja, služite Bogu. Kako nesrečen sem jaz, zmeraj obsojen, da opravljam posvetne posle! Sam sebi se zdim kakor ptiček brez perja, ki je skoraj vedno zunaj gnezda izpostavljen viharjem in nevihtam.«
Pretresljiva je njegova tožba: »Moje življenje je nekaj pošastnega. Moja vest je zmeraj nemirna. Samemu sebi se zdim kakor himera: nisem ne duhovnik ne laik. Nosim meniško obleko, ne živim pa kakor menih.«
Iz Italije je »v solzah« pisal svojim sobratom v Clairvaux: »Zelo trpim zaradi ločitve od vas in bom potolažen šele, ko bom spet med vami.« Papežu Evgenu III. je potožil svoje bolečine: »Ah, ljudje govore, da sem jaz papež in ne ti. Od vseh strani me nadlegujejo in nalagajo opravke, da se ne vidim iz dela. Moje zdravje je pa vsak dan slabše in moči mi čedalje bolj pešajo … Zlomljen sem. Imam tehten razlog, da ne bi več hodil po svetu, kot sem bil vajen. Teh malo dni, ki so mi še namenjeni v življenju, hočem prebiti v molku, zbranosti in pripravljenosti na svoj konec … Moje življenje odteka po kapljicah.«
Malo pred smrtjo je moral opat Bernard zopet oditi iz ljubljenega Clairvauxa, da je posegel v bojni hrup sveta. Med mestom Metz in lotarinškimi plemiči se je vnela krvava vojna. Trierski nadškof Hillin se je napotil v Clairvaux in naprosil Bernarda, da bi spravil sprte strani. Na smrt bolni opat se je odpravil na dolgo pot, naravnost na bojišče. Vojski sta si stali nasproti na obeh bregovih reke Mosel. Bernard se je pogajal z generali zdaj na enem, zdaj na drugem bregu. V odmorih med pogajanji je veliko molil. Dosegel je, da je prišlo do sestanka na moselskem otoku, kjer so podpisali mirovno pogodbo, ki je bila zadnje Bernardovo delo. Uresničilo se je, kakor je zapisal v enem od številnih spisov: »Iz molitve prihaja vsa moč. V molku se potopimo v Očetovo naročje in se hkrati z njegovo večno Besedo spet pokažemo. Počivati v Božji brezdanjosti pomeni zdravilo za zmede sveta. Božji mir pomiri vse.«
Kako je mogel sv. Bernard, ki je bil telesno slaboten in bolehen, v svojem življenju napraviti toliko čudovitih del? Sam je pojasnil: »Jaz, ki živim v Kristusu, sem prejel od Gospoda, da zajemam življenje in Duha v globinah svete Besede.«

sobota, 7. februar 2015

Duhovne prireditve v Stični v letu 2015



FEBRUAR
6. – 8. P. Maksimilijan File, Dijaški dom Šentvid
13. – 15. P. Maksimilijan File, birmanci
15. ob 14.30 molitve za duše v vicah
20. – 22. Skupnost Emanuel, vikend za može v tišini
26. – 1. III. P. Vital Vider, zakonci z otroki
27. – 1. III. P. Maksimilijan File, birmanci
27. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

MAREC
6. – 8. Skupnost Emanuel, vikend za ženske v tišini
8. ob 14.30 Bernardova družina
13. – 15. P. Maksimilijan File, birmanci
15. ob 14.30 molitev za duše v vicah
20. – 22. Marjan Turnšek, BD in Združenje JMS
20. – 22. P. Maksimilijan File, birmanci
26. – 29. P. Vital Vider, zakonci z otroki
27. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

APRIL
12. ob 15.00 nedelja Božjega usmiljenja v baziliki
17. – 19. P. Maksimilijan File, birmanci
19. ob 14.30 molitev za duše v vicah
24. – 26. P. Lojze Markelj, zakonci z otroki
24. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.
Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.
P. Andraž Arko, e-naslov: andraz.arko@ofm.si
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cifer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Srečanja Bernardove družine v letu 2015

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 8. februarja, 8. marca, 12. aprila ob 15.00 (nedelja Božjega usmiljenja!), 10. maja (romanje cel dan!), 14. junija, 13. septembra, 11. oktobra, 8. novembra in 13. decembra.

Srečanja častilcev JMS v letu 2015

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični: 30. januarja, 27. februarja, 27. marca, 24. aprila, 29. maja, 26. junija, 31. julija, 28. avgusta, 25. septembra, 30. oktobra, 27. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Fatimska pobožnost v letu 2015

Fatimska pobožnost bivati v baziliki v Stični z začetkom ob 19.30 z molitvijo rožnega venca, nato ob 20h mašna daritev, procesija s kipom fatimske Matere Božje, ki jo bomo spremljali z lučkami in petjem Marijinih litanij ter fatimske pesmi. Na koncu bo pred Najsvetejšim obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema in blagoslov z Najsvetejšim. Srečanja bodo: v sredo 13. maja, v petek 12. junija, v ponedeljek 13. julija, v četrtek 13. avgusta, v nedeljo 13. septembra in v torek 13. oktobra.

sobota, 31. januar 2015

Duhovne prireditve v Stični v letu 2014/15

FEBRUAR
6. – 8. P. Maksimilijan File, Dijaški dom Šentvid
13. – 15. P. Maksimilijan File, birmanci
15. ob 14.30 molitve za duše v vicah
20. – 22. Skupnost Emanuel, vikend za može v tišini
26. – 1. III. P. Vital Vider, zakonci z otroki
27. – 1. III. P. Maksimilijan File, birmanci

27. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

četrtek, 29. januar 2015

ODMEVI 3.

Ko me je skušal hudi duh, tako da je uporabil moje čute oziroma čustva, sem se zatekla k nadangelu Mihaelu, naj mi pomaga v boju. Pomagal mi je. Priporočila sem mu tudi druge, ki jih skuša hudi duh.

Kati