Doživljamo velikonočni čas Gospodovega vstajenja, hkrati se bližamo Marijinemu mesecu majniku. Gospodova mati je kar najtesneje povezana s trpljenjem in vstajenjem svojega Sina. Upravičeno sklepamo, da se je vstali Odrešenik najprej prikazal njej, čeprav o tem ni zapisano v Svetem pismu. Ko ga je doživljala kot poveličanega, se je njena žalost spremenila v veselje. To radost je izžarevala na apostole in člane prve Cerkve in tako v molitvi dočakala prve binkošti. Papež sv. Janez Pavel II. je dejal: »Edinstvena in posebna navzočnost Device Marije na Kalvariji in njena popolna pridružitev Sinu v trpljenju na križu kažeta na njeno posebno udeleženost pri skrivnosti vstajenja. […] Ker je bila na veliki petek navzoča na Kalvariji (prim. Jn 19,25) in na binkoštni praznik v dvorani zadnje večerje (prim. Apd 1,14), je bila verjetno tudi izvoljena priča Kristusovega vstajenja. Tako je dopolnila svojo udeleženost pri vseh bistvenih trenutkih velikonočne skrivnosti.« Lahko sklepamo: Ker se je Božji Sin v Mariji učlovečil v tihoti nazareške hiše in ker je v njej skupaj z Marijo živel skrito življenje trideset let ter se je od svoje Matere poslovil ob smrti na Kalvariji, je naravno, da se je njej po vstajenju v skritosti najprej prikazal.
Mati Marija je bila vse življenje popolnoma usmerjena na svojega Sina Jezusa. Ona je vsa v odnosu. Lahko bi rekli, da je njeno ime Odnos do Sina in po njem do Boga Očeta. To izraža tudi znana misel sv. Ludvika Grigniona Montfortskega: »Če rečemo Marija, ona reče Bog.« Zaradi Jezusa je sprejela nase težke križe. Spomnimo se na rojstvo v hlevu, na Herodov načrt, da bi Dete umoril, na beg v Egipt. V času njegovega javnega delovanja si je želela, da bi njenega Sina vsi sprejemali in spoštovali, a to se ni zgodilo. Kot mati je doživela najgrozovitejšo smrt svojega Sina na križu.
Marija je naša duhovna mati, ki nam hoče pomagati. Želi nas voditi k svojemu Sinu. Čim bolj smo povezani z njo, tem bolj nas bo ona povezala z Jezusom Kristusom. To je njeno največje veselje. Kdor se izroči Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ga ona vodi v globine Jezusovega presvetega Srca, v neizmerne globine Božje ljubezni. Ona je najkrajša, najčudovitejša in najvarnejša bližnjica k Jezusu, srednica in priprošnjica pri njem. Po Mariji k Jezusu!
Skrivnost Marijinega Srca odkrijemo v njeni molitvi Moja duša poveličuje Gospoda ob srečanju s sorodnico Elizabeto. To molitev duhovniki, redovnice in redovniki pa tudi nekateri laiki molimo vsak dan pri večernicah. Marijino Srce je zdaj v nebesih zazrto v poveličano Sinovo prebodeno Srce in po njem v Svetem Duhu poveličuje nebeškega Očeta. Molitev, ki je tudi pesem, lepo razodeva čudovito duhovno poglobljenost Marijinega Srca.
Mati Marija ima srce za nas. K njej se kot »objokani otroci Eve« še posebej z velikim zaupanjem zatekamo v času velikih stisk. Takšna bridkost je zaradi vojne za ukrajinsko ljudstvo. Skupaj s papežem, vsemi škofi in duhovniki sveta smo na slovesni praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca 2022, molili: »Mi torej, Božja Mati in naša Mati, slovesno izročamo in posvetimo tvojemu brezmadežnemu Srcu sami sebe, Cerkev in vse človeštvo, posebno pa Rusijo in Ukrajino. Sprejmi to naše dejanje, ki ga vršimo z zaupanjem in ljubeznijo; stori, da bo prenehala vojna, svetu priskrbi mir. “Da”, ki je privrel iz tvojega Srca, naj Knezu miru odpre vrata zgodovine; zaupamo, da bo po tvojem Srcu prišel mir. Tebi zato posvečamo prihodnost celotne človeške družine, potrebe in pričakovanja ljudstev, stiske in upanja sveta.«
Marija je v odnosu do svojega Sina kot platno do slike. Platno je samo podlaga. Gledalec opazuje sliko in se ne ustavlja ob platnu, ki ga skoraj ne opazi. Božja Mati hoče biti skrita, v ozadju. Njej gre le za to, da bi ljudje priznali njenega Sina in se ga z ljubeznijo oklenili ter se tako rešili. Ko na svatbi v Kani opazi zadrego zaradi pomanjkanja vina, na to opozori Jezusa in posreduje, da Jezus napravi prvi čudež. Služabnike napoti k Jezusu z naročilom: »Kar koli vam reče, storite.« Njena naloga je s tem izvršena. Sedaj je Jezus tisti, ki deluje naprej. Takšna je Marijina naloga tudi danes: Pripeljati ljudi k Jezusu, k njegovemu Srcu!
Marija nas s svojim zgledom vodi tudi k Jezusu, ki živi v bližnjem, zlasti v najbolj potrebnem. Ko sorodnica Elizabeta potrebuje pomoč, Devica Marija pohiti k njej, da bi ji stregla. V Kani hoče pomagati ženinu in nevesti. Kjer so ljudje v stiski, tam jim je Mati Marija posebno blizu. To je tolažilno za nas, ki živimo obteženi z različnimi križi.
Sv. Ludvik Montfortski je učil: »Nikoli ne moreš misliti na Marijo, ne da bi Marija namesto tebe mislila na Boga. Saj ga sploh ne moreš hvaliti in častiti, ne da bi tudi ona s teboj ne hvalila in častila Boga. Marija je namreč vsa v odnosu do Boga; zato jo po pravici imenujem 'odnos' do Boga, ker obstoji vsa samo v odnosu do Boga. Marija je odmev Boga, ki ne pove in ne ponavlja nič drugega kakor le 'Bog'. Če rečeš 'Marija', reče ona 'Bog'.«
»Po Mariji je prišel Jezus na svet in po Mariji naj tudi kraljuje svetu.« Tako začenja sv. Ludvik svojo znamenito knjigo Popolna podaritev. Nekoliko naprej poudarja: »Ne verjamem, da bi mogel kdo dospeti do tesnega zedinjenja z našim Gospodom in do popolne zvestobe Svetemu Duhu brez zelo velike povezave s presveto Devico in brez njene velike pomoči« (Pp 43).
Naj bo ob popotovanju skozi velikonočni čas in najlepši mesec maj Mati Marija naša spremljevalka in učiteljica ljubezni do Jezusa in do vsakega človeka, zlasti do ljudi v stiski.
p. Anton