Kontemplativna molitev za vse

Zaradi jasnega spoznanja, da nas rožni venec vodi k Jezusu, je papež Janez Pavel II. trem stalnim delom (vesele, žalostne in častitljive skrivnosti) dodal še »svetle skrivnosti«. Te se pričnejo s krstom in se zaključijo z ustanovitvijo evharistije, vmes pa omenjajo še čudež v Kani, oznanjanje Božjega kraljestva in spremenitev na gori.

Papež Pij V. je leta 1569 slovesno spodbudil takó molitev rožnega venca kot tudi bratovščine, ki so bile vnete za to molitev. Prvo nedeljo v mesecu so se bratovščine svetega rožnega venca zbirale v Rimu in organizirale procesije.

V nedeljo, 7. oktobra 1571, se je pojavil še poseben razlog: treba je bilo moliti za odvrnitev turške grožnje, ki je pretila krščanskemu svetu. Prav na ta dan je bilo turško ladjevje blizu Lepanta premagano. Zmago so pripisovali molitvi rožnega venca in uvedli so praznik, ki je bil leta 1716 sprejet v liturgični koledar za celotno katoliško Cerkev. Leon XIII. je leta 1883 razglasil oktober za mesec molitve rožnega venca.

Vsi papeži, začenši s Pijem V., so priporočali molitev rožnega venca. Papež Benedikt XVI. je rekel: »Rožni venec je kontemplativna molitev, ki je dostopna vsem.«

msgr. Jacques Perrier, upokojeni škof v Lurdu

Rožni venec mučenca cistercijana p. Placida Grebenca

Predstojnik patra Placida Grebenca, opat dr. Avguštin Kostelec, ga je določil za duhovno oskrbo vaške straže, kar je nekaj časa izvrševal. Po razpadu Italije, 8. septembra 1943, so področje Stične zavzeli partizani in p. Placida zaprli. Obtožili so ga, da je bil med ustanovitelji vaške straže v Stični, on pa je to vedno odločno zanikal in poudaril, da ni nikomur škodoval, pač pa je veliko ljudi rešil iz rok Italijanov, vaških stražarjev in internacije. Po več kot enomesečnem zaporu in mučenju so ga 24. oktobra 1943 v gozdu pri Grčaricah skupaj z 22 drugimi jetniki po grozovitem mučenju usmrtili in vseh 23 skupaj zakopali. Leta 1944 so truplo patra Placida (skupaj z drugimi pobitimi) prekopali in s krščanskim pogrebom zakopali na pokopališču rojstne župnije Ribnica. Ob prekopu je bil narejen uradni zapisnik. Kot vzrok smrti p. Placida je v zapisniku navedeno: strel v glavo, razbita lobanja. Ob izkopu so bili navzoči: sestra pokojnega patra Placida Ivanka, rodni brat pater Maver Grebenc in duhovnik Ivan Lavrih, ki je bil v Grčaricah skupaj z njim zaprt, a si je pozneje z begom rešil življenje in ga je Bog ohranil kot dragoceno pričo za mučeništvo patra Placida. Te priče so povedale, da je imel pokojni pater velike rane in podplutbe po vsem telesu in razbito spodnjo desno čeljust. Okrog vratu je imel poleg duhovniškega kolarja tudi rožni venec, znamenje njegovega molitvenega življenja.

Pater Placid je ostro nasprotoval predvsem iz verskih razlogov načelom in ravnanju komunistične partije, kar je tudi javno in z dejanji pokazal ter svaril pred komunizmom. Pred sodiščem je izjavil, da »mora komunizem obsojati, ker mu tako predpisuje njegova vera«. Ker se svojim nazorom ni odpovedal, je bil usmrčen.

An

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Zakaj Marija pogosto naroča prav molitev rožnega venca?

V Lurdu je Bernardka takoj na začetku Marijinih prikazovanj segla po rožnem vencu. Preden je Marija z Bernardko spregovorila, je z njo molila. V tem kraju Marijinih prikazovanj je rožni venec dobil najvišjo potrditev in odobritev. Marija se je prikazovala z rožnim vencem v roki. Ko ga je Bernardka pri vsakem prikazanju molila, je tudi Gospa prebirala jagode rožnega venca. Ni sicer molila očenaša in zdravamarije, ampak le slavaočetu.

V Fatimi je nebeška Gospa pri vsakem prikazanju naročala trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti, naj molijo rožni venec. O sebi je pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, pastirčkom razodela, da je Gospa rožnega venca. Takrat jim je naročila, naj še naprej vsak dan molijo rožni venec.

Mar ne bi naša nebeška Mati mogla naročiti kakšne druge dejavnosti, na primer vsakdanje udeležbe pri sveti maši, saj je mašna daritev najodličnejše in najsvetejše opravilo na zemlji? Gotovo bi mogla. Da pa tega ni storila – vsaj ne pri glavnih prikazovanjih – je imela utemeljene razloge. Poskusimo odkriti vsaj nekatere:

Mnogim ni mogoče biti vsak dan pri sveti maši, lahko pa podnevi in ponoči, doma in na potovanju, v avtu ali pri hoji na sprehod, ko so zdravi ali bolni, veseli ali žalostni, vzamejo v roke rožni venec. Če ga nimajo pri roki, jim pride prav deset prstov na rokah.

Rožni venec – če med molitvijo mislimo na posamezne skrivnosti in jih v duhu gledamo – je odlična priprava na dobro sodelovanje pri mašni daritvi. Pri vseh štirih delih pridejo na vrsto glavne skrivnosti, ki so pri mašni daritvi, pri besednem bogoslužju, razporejene skozi vse leto. Veseli del nam predstavi skrivnosti adventnega in božičnega časa; pri svetlem delu se srečujemo z Jezusovim triletnim javnim delovanjem, o katerem razmišljamo ob nedeljah in delavnikih čez leto; v žalostnem delu se poglabljamo v čas velikega tedna, častitljivi del pa nas povezuje z Jezusovim vstajenjem in poveličanjem v velikonočnem času in z Marijinim vnebovzetjem in poveličanjem.

Rožni venec je poglabljanje in podoživljanje tega, kar doživljamo pri vsaki mašni daritvi. Sveta maša je podaljšanje Jezusove kalvarijske daritve in njegovega vstajenja v naš prostor in čas. Tudi pri rožnem vencu se srečujemo z istim Jezusom in njegovo Materjo od Jezusovega spočetja in rojstva, javnega delovanja, trpljenja in njegovega poveličanja ter poveličanja njegove in naše Matere.

Pri mašni daritvi smo navezani na skupno dogajanje na oltarju in pri ambonu, mašnih molitev in obredov ne smemo spreminjati, pri rožnem vencu pa smo bolj prosti; rožni venec lahko po svoje oblikujemo, se pred vsako desetko ustavimo in skrivnost premišljujemo, zapojemo primerno pesem in podobno. Tako lahko vsak molivec ali molitvena skupina rožni venec prilagodi svojim sposobnostim, zdravstvenemu stanju in stopnji duhovnega napredka. Lahko zmoli cel rožni venec ali pa le posamezne desetke.

Glavni evangeljski dogodki so pri sveti maši razvrščeni na tri leta, A, B, C. Če razni venec molimo vsak dan, pa se pred našimi duhovnimi očmi razvrstijo v enem tednu: ob ponedeljkih in sobotah molimo veseli del, ob četrtkih svetli del, ob torkih in petkih pridejo na vrsto skrivnosti žalostnega dela, ob sredah in nedeljah pa se poglabljamo v skrivnosti častitljivega dela rožnega venca. Nekateri celo vsak dan zmolijo celo vse štiri dele in se tako na kratko poglobijo v glavne dogodke celotnega evangelija. Te najsvetejše knjige morda ne morejo brati, jagode rožnega venca pa lahko skoraj vedno prebirajo.

p. Anton

Duhovne prireditve v Stični v letu 2019/20

NOVEMBER

7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki

10. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 17. Skupnost Emanuel

22. – 24. G. Hari, skupina

24. ob 15.00 molitev za duše v vicah v mali kapeli

29. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

29. – 1. 12. Skupnost Emanuel, mladi

DECEMBER

5. – 8. P. Vital Vider, zakonci z otroki

8. ob 14.30 Bernardova družina

8. delavnica molitve in življenja

13. – 15. o. Maksimilijan, Ora et labora

22. ob 15.00 Molitev za duše v vicah v mali kapeli

31. ob 21.00 duhovno silvestrovanje v o. kapeli za vse

JANUAR 2020

11. – 12. Skupnost Emanuel

12. ob 14.30 Bernardova družina

17. – 19. p. Nadrah, Jezus nas uči moliti

23. – 26. p. Vital Vider zakonci z otroki

31. – 2. 2. o. Maksimilijan, birmanci

FEBRUAR 2020

7. – 9. o. Maksimilijan, birmanci

8. – 9. Skupnost Emanuel

9. ob 14.30 Bernardova družina

15. – 16. Emanuel, mladi

20. – 23. p. Vital Vider, zakonci z otroki

21. – 23 o. Maksimilijan, birmanci

28. – 1. 3. o. Maksimilijan, birmanci

MAREC

6. – 8. o. Maksimilijan, birmanci

12. – 15. p. Vital Vider, zakonci z otroki

13. – 15. o. Maksimilijan, birmanci

20. – 22. o. Maksimilijan, birmanci

27. – 29. o. Maksimilijan, birmanci

APRIL

3. – 4. Skupnost Emanuel

19. ob 3.00 v baziliki nedelja Božj. usm.

23. – 26. p. Vital Vider, zakonci z otroki

MAJ

9. – 10. Skupnost Emanuel

10. Bernardova družina, romanje

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki

Prijave za skupine v Domu duhovnosti sprejema 

voditelj Doma p. Nikolaj: 

po emailu opatija.dom.duhovnosti@gmail.com

ali na telefon: 041 972 813.

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.

Prijave posameznih udeležencev sprejemajo voditelji skupin.

P. dr. Nikolaj Aracki, GSM: 041/972 813; e-naslov: nikolaj.aracki@rkc.si

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Bernardova družina bo imela v letu 2019 srečanja na 2. nedeljo v mesecu v opatovi kapeli od 14.30 do 16.30: 13. oktobra, 10. novembra in 8. decembra.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca bo leta 2019 na zadnji petek v mesecu v opatovi kapeli od 19.30 do 21.30: 25. oktobra, 29. novembra in 31. decembra.

Fatimska pobožnost bo v stiški baziliki 13. v mesecu ob 19.30: 13. oktobra.

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Urednikova beseda

Bili smo v mesecu rožnega venca. Mesec oktober je za mesec rožnega venca leta 1883 razglasil papež Leon XIII. Rožni venec naj bi kristjani molili vsak dan skozi vse leto in vse življenje. Tako želi tudi Kraljica rožnega venca, saj je trem fatimskim pastirčkom naročila, naj še naprej vsak dan molijo rožni venec. Če ga kdo doslej ni molil, naj ga moli vsaj ta mesec.

Rožni venec lažje molimo, če ga molimo za poseben namen. Papež Frančišek želi, da bi ga letos v mesecu oktobru molili za pospešitev misijonarske dejavnosti Cerkve. Vsa Cerkev je in mora biti misijonarska. Evropa postaja vedno bolj poganska. Treba je, da Bog na podlagi naše molitve in odpovedi zaustavi ta proces. Potreben je proces spreobrnjenja. Evropa in Slovenija morata zopet postati krščanski! To je sicer Božje delo, a Bog računa z nami. Najprej je treba, da se po delovanju Svetega Duha mi sami poglobimo v veri, upanju in ljubezni.

Med najpomembnejšimi dogodki v mesecu septembru za mlade je bila vsekakor Stična mladih 21. septembra. Okrog 5000 mladih je napolnilo ne le samostanske prostore ampak celotno Stično. To že 38. letno srečanje v obliki festivala mladih je ob slovenski verni mladini zbralo tudi njihove duhovnike in škofe. Poleg zelo pestrih dejavnosti je bil središčni dogodek mašna daritev, ki ji je predsedoval in imel nagovor za mlade mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Celotno srečanje je povezovalo marijansko geslo: Tukaj sem, zgodi se!