Kaj je v njej tako lepega?! Njena
odprtost za Boga! To je njena vera! V njej je Bog mogel biti in živeti – v
njenem svetu. Ni bilo najmanjšega delca njenega bitja, bodisi duhovnega bodisi
telesnega – če lahko temu tako rečemo –, kjer Bog ne bi bil sprejet popolnoma –
z ljubeznijo, ponižnostjo, majhnostjo in čistostjo, bodisi v namenih bodisi v
nagnjenjih itd. – in to vedno: v strahu in upanju, v veselju in žalosti. Bog je
bil v Mariji, v njenem Srcu – torej v njeni osebi, svoboden: mogel se je
popolnoma svobodno gibati, delovati, govoriti, deliti darove, ki so bili vsi
sprejeti v največji ponižnosti in zahvali, mogel je, skratka, delovati
božansko. In Bog dela čudovita dela. Ker je v njej deloval božansko, je v njej
izvršil in še izvršuje nam težko dojemljiva dela.
Zato hočem iskati, ustvarjati,
sprejemati in živeti Marijo. Hočem jo vredno, dolžno in potrebno počastiti.
Hočem širiti poznavanje nje, njenega življenja, njenega posredovanja, njenega
materinstva v odnosu do Boga in do nas. Hočem jo spoznavati vedno bolj primerno
in dostojno; hočem imeti tak odnos do nje, kakršnega si je večni Bog v svojem
načrtu zamislil in ga hoče videti ustvarjenega. Hočem jo ljubiti po Jezusovem
zgledu, hočem jo ljubiti kot Božjo in mojo nebeško ter dobro Mater.
Robert Smodiš