PO MARIJI K JEZUSU »Če hočemo biti kristjani, moramo biti marijanski!«

Papež Frančišek se je 12. in 13. maja 2017 v Fatimi udeležil stoletnice Marijinih prikazovanj Luciji, Frančišku in Jacinti ter je Frančiška in Jacinto razglasil za svetnika. V petek zvečer, 12. maja, je romarje pozdravil z besedami papeža sv. Pavla VI.: »Če hočemo biti kristjani, moramo biti marijanski!«

Sveti oče se je obrnil k množici, ki se je zbrala pred molitvijo pred Marijinim kipom v kapeli prikazovanj. To 19. papeževo apostolsko potovanje (prvo na Portugalsko) je »bilo polno upanja in miru«. Marijansko bedenje v petek zvečer je krepilo pomen Marijine vloge.

»Kdo je Marija? Je učiteljica duhovnega življenja; ona je prva šla za Kristusom po 'ozki poti' križa. Ta 'mila in pozorna Mati' je dala večnemu Očetu človeški obraz.«

S pomočjo molitve rožnega venca »se evangelij udejanja v življenju slehernega izmed nas, družin in sveta. Če hočemo biti kristjani, moramo biti marijanski: spoznati moramo bistveni, vitalni in previdnostni odnos, ki Marijo združuje z Jezusom in nam odpira pot k Njemu.«

Rožni venec ponoči

Stara sem 91 let in težko pišem, toda zelo sem srečna, ko dobim vašo revijo. Moje zdravje gre h koncu z naglico! Upam, da se bomo videli pri Mariji in Jezusu v nebesih! Jaz vsako noč molim tri rožne vence, pa še četrtega, ki je bil krščen v Jordanu. Počutim se srečno. Po mojih službenih potih sem vedno imela rožni venec v roki in Bog mi je pomagal! Kako ste duhovniki srečni, le veselite se svojega stanu! Jezus je z vami vsak hip.

Zalka

Rože fatimski Gospe

Tudi jaz bi rada prinesla kaj rož naši ljubi fatimski Gospe. Vsak dan zmolim štiri rožne vence: veselega za državnike, da bi varovali človeško življenje, in za naše matere; svetlega za svetost duhovnikov in nove duhovne poklice; žalostni del zlasti za svoje sorodnike; častitljivega pa za vas v Stični in za nove poklice za vaš samostan.

Pepca

Moj dan napolnjuje rožni venec

Vsak dan molim vse tri rožne vence in včasih še četrtega ali tudi več. To sem začela že takrat, ko sem bila na romanju v Medžugorju. Ko se zaradi hrbtenice bolj slabo počutim, moram počivati. Takrat začnem moliti rožni venec, da ne izgubljam časa. Sem samska in živim sama. Pogosto hodim na romanja. Vsak dan molim tisto molitev na podobici Žalostne Matere Božje za duhovne poklice v Stični. Srcu Jezusovemu smo se posvetili v naši družini in župniji že v letu 1925 ali 1926. Moji starši so kupili tudi sliki Jezusovega in Marijinega Srca. Takrat se je posvetila skoraj vsa naša fara. Moja mama so zelo zboleli. Zaobljubili so se, da bodo postavili znamenje s kipom Marijinega Srca, če bodo ozdraveli. To se je tudi zgodilo. Med vojno smo bili izgnani in je bilo vse pokradeno in razbito, samo križ v kotu in sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega ter kip Srca Marijinega so ostali nepoškodovani.

Marija

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Bl. Slomšek o rožnem vencu

Če pogledamo lepo mavrico na nebesnem svodu, vidimo na njej tri barve. Zelena je barva upanja, rdeča barva vere in zlata simbol ljubezni. Prav tako se lesketa pet skrivnosti veselega rožnega venca v zeleni barvi, pet skrivnosti žalostnega v rdeči in pet skrivnosti častitljivega rožnega venca v zlati barvi. Te skrivnosti molitve rožnega venca sestavljajo slavolok našega odrešenja in upanja za vso večnost.

Celo slep človek ima v rožnem vencu najlepši vzorec za molitev in premišljevanje. Tudi ti, krščanska duša, ne boš umrl v grehih, če boš skrivnosti svetega rožnega venca prav pogosto premišljeval.

Marija tudi ni manjkala pod križem ob smrti svojega lastnega Sina. Kako koristna je molitev rožnega venca, če ga molimo v resnici. Rožni venec je molitev vere, ljubezni in blaženega upanja. Rožni venec je vzvišeni psalter za tiste, ki hočejo Boga moliti v duhu.

Izid znanstvene monografije in faksimilirane izdaje Listine Ljubezni ter razstava stiškega rokopisa iz XII. stoletja

Dne 23. decembra davnega leta 1119 je papež Kalist II. odobril in kanonično potrdil listino, ki so jo pod vodstvom opata sv. Štefana Hardinga pripravili prvi cistercijanski opati. Poimenovali so jo Carta Caritatis, poslovenimo pa jo v Listino ljubezni. Ob Pravilu sv. Benedikta pomeni najpomembnejši dokument, ki ureja razmerja med posameznimi opatijami našega reda ter spodbuja edinost cistercijanske družine. Ob ustanovitvi si je vsaka cisterca priskrbela rokopisni izvod in Božja previdnost je želela, da se je najstarejši do danes znani izvod tega dokumenta v svetovnem merilu ohranil prav pri nas. Zadnje študije namreč njegov izvor povezujejo s samostanom Stična. Devetstota obletnica omenjenega nastanka in pričakovan obisk mnogih opatov in opatinj ter drugih menihov našega reda, ki so se udeležili blagoslovitve novega stiškega opata, sta bila razlog, da smo pripravili znanstveno monografijo, ter s sodelovanjem rokopisnega oddelka NUK-a postavili na ogled rokopis Listine v samostanski kapiteljski dvorani. Ob oštevilčenih faksimiliranih izvodih je v monografiji najprej pozdravni nagovor novega opata Maksimilijana, celoten prepis besedila v latinščini, njegov slovenski prevod, članek umetnostne zgodovinarke ddr. Nataše Golob, članek dr. Miha Šimca iz Inštituta za zgodovino Cerkve na TEOF, članek p. Nikolaja, ter pismo, ki ga je napisal generalni opat cistercijanskega reda. Mnogi obiskovalci razstave ter seveda menihi, smo z velikim spoštovanjem in ponosom sprejeli starodavni stiški rokopis na kraju, kjer je nekoč nastal.