Sobota je že od nekdaj Marijin dan. Obhajanje prvih sobot v mesecu je poleg češčenja Matere Božje predvsem v tem, da z namenom zadoščevanja za grehe človeštva prejmemo zadostilno sv. obhajilo. To je že pred Fatimo zelo priporočal papež Pij X. Poleg tega naj bi vsako prvo soboto preživeli v duhu zadoščevanja in v molitvi za duhovne poklice ter za svetost duhovnikov.
Dne 10. decembra 1925 je
sveta Devica v Pontevedri v Španiji spregovorila Luciji: »Vsem, ki se bodo na
prvo soboto pet zaporednih mesecev spovedali in prejeli sveto obhajilo, molili
en del rožnega venca in mi petnajst minut delali družbo s premišljevanjem
skrivnosti rožnega venca z namenom, da bi mi zadoščevali, bom pomagala ob
smrtni uri z milostmi, ki so potrebne za njihovo zveličanje.«
Marija obljublja, da nam bo v
smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, če pet
zaporednih prvih sobot izpolnimo pet pogojev:
1. opravimo dobro spoved v
duhu zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu; spovemo se lahko že prej, npr.
prejšnjo nedeljo, a ob prejemu svetega obhajila na prvo soboto moramo biti v
posvečujoči milosti;
2. prejmemo zadostilno sveto
obhajilo, ki je osrednje dejanje pri opravljanju prvih sobot;
3. zmolimo en del rožnega
venca;
4. petnajst minut delamo
družbo Marijinemu brezmadežnemu Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti
rožnega venca;
5. vse štiri omenjene pogoje
opravimo z namenom zadoščevanja Marijinemu Srcu, saj grehi ne žalijo samo
njenega Sina, ampak prizadenejo tudi Devico Marijo; tako pomagamo reševati
današnje človeštvo za večnost.
Jezus je Luciji pojasnil, da
bo za tiste, ki ne bi mogli izpolniti petih omenjenih pogojev v soboto,
opravljanje te pobožnosti »prav tako veljalo naslednjo nedeljo, kadar bi moji
duhovniki iz upravičenih razlogov dušam to dovolili«. Duhovnik dá takšno
dovoljenje npr. v spovednici.
