Pogovori z Jezusom (34) Molitev pred Najsvetejšim (1)

Gospod Jezus, k tebi prihajam s tvojo Materjo Marijo, ki te tako zelo ljubi. Ker je tvoja Mati in Mati Cerkve, je tudi Mati Evharistije.

Skupaj z njo te prisrčno pozdravljam in ti hočem darovati nekaj svojega časa. Še več, hočem ti dati svoje srce.

Ti si isti Jezus, ki si se pred dva tisoč leti zame učlovečil v telesu Device Marije in se rodil v revnih jaslih v Betlehemu; isti Kristus, ki si hodil po naši zemlji, oznanjal veselo vest o Božjem kraljestvu in delil dobrote; isti Odrešenik, ki si zame umrl na križu in poveličan vstal od mrtvih; isti Gospod, ki si šel v nebesa, da mi prostor pripraviš pri Očetu in mi pošlješ Svetega Duha, oživljajočo moč z višave.

Moj Bog in moje vse, ti gledaš mene, jaz gledam tebe. Ti misliš name, jaz mislim nate. Ti vidiš v moje srce in poznaš vse kotičke moje notranjosti. Daj mi to milost, da bom živel z zavestjo, da tvoj pogled vedno počiva na meni.

Usmiljeni Odrešenik, prosim te, očisti moje slabotno in grešno srce. Prizadeval si bom, da te ne bom več žalil. Povabim te, pridi v moje srce. Naj se ob tvojem Srcu odpočijem in okrepim za nadaljnjo pot skozi življenje. Naj bom v hoji za teboj vedno bolj zvest.

Samó izkustvo ljubezni rodi ljubezen

Pogosto je naše srce sebično, usmerjeno na lastni jaz, zato je v njem za Božji Jaz malo prostora, malo prostora za ljubezen in zvestobo, za darovanje. Rešitev je v odložitvi sebičnosti, v usmerjenosti na Boga in bližnjega, v pripravljenosti za služenje potrebnim. Kako to doseči? Samo ljubezen rodi ljubezen. Kdor doživi ljubezen, jo bo pripravljen vračati, tudi s predanim služenjem.

Pravzaprav bi bilo treba na vse dogajanje v nebesih in na zemlji gledati pod vidikom ljubezni. To gotovo velja za bitja, ki so obdarjena z razumom in svobodno voljo, za bitja, ki so zmožna ljubiti. Pri tem je bistvo ljubezni v darovanju in služenju.

Jezus nas neizmerno ljubi, ljubi s človeškim srcem. Iz ljubezni do nas »je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,7–8). Papež Janez Pavel II. je dejal: »Ljubezen, ki je použivala Srce Jezusovo, ljubezen, ki je povzročila smrt njegovega Srca, je in ostane nepremagljiva moč.«

Danes, v času silnega razvoja znanosti in tehnike, bi še posebej potrebovali pravo ljubezen. Velja namreč, kar pravi holandski teolog Walgrave: »Tudi najbolj popolna tehnika je nesposobna prebuditi najmanjši atom ljubezni.« Češčenje Srca Jezusovega in Marijinega nas opozarja prav na to najpotrebnejše, na ljubezen, sicer bomo postali podobni robotom.

Blagor mu, kdor dojame globino Kristusove ljubezni, kakor jo je dojel sv. Pavel, ki je dejal: »Živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,20). Kdor to doume, bo tudi sam začel resnično ljubiti Kristusa. Dajal mu bo prednost pred vsem drugim. Postal bo nov človek. S svojim življenjem bo potrdil resničnost Jezusovega nauka: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi« (Jn 14,15). Samo tisti, ki resnično ljubi Jezusa, ga je pripravljen poslušati in mu služiti ter se odpovedati vsemu, kar Jezusu ni po volji.

Jezusova ljubezen do nas pa nas ne nagiba le k ljubezni do njega, ampak tudi do bližnjega, saj je v vsakem bližnjem, posebej še v pomoči potrebnem Jezus. Sv. Janez je zapisal: »V tem smo spoznali ljubezen, da je On dal svoje življenje za nas. Tudi smo dolžni dati življenje za brate« (1 Jn 3,16).

Papež Janez Pavel II. je ob 300. obletnici smrti sv. Marjete Marije Alacoque (izg. Alakók) zapisal: »Ko sem bil leta 1986 kot romar ob grobu sv. Marjete Marije, sem prosil v duhu izročila Cerkve, naj bi češčenje Srca Jezusovega doživelo pristno prenovo. V Srcu Jezusovem namreč človeško srce spoznava resnični in edini smisel svojega življenja in poslanstva. Samo v Kristusovem Srcu dobi človek zmožnost, da more ljubiti.«

Božji Sin me je vzljubil

Apostol Janez je zapisal: »Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil« (1 Jn 4,19). Sv. Janez Eudes [Ed], ki so mu dali vzdevek »prerok srca«, je zelo naglašal, da nas je Bog prvi vzljubil. Božja ljubezen je po tem svetniku alfa in omega, začetek in cilj vsega, kar biva. Ob razglasitvi za blaženega leta 1909 je papež Pij X. Janeza Eudesa označil za »začetnika, učitelja in apostola liturgičnega češčenja« Jezusovega in Marijinega Srca. Eudes je zapisal, kaj je cilj češčenja Božjega Srca: »Vi ste eno z Jezusom, kakor so udje eno z glavo. Zato morate imeti enakega duha, enako dušo, enako življenje, enaka čustva, enako srce kakor on. On sam pa mora biti vaš duh, vaše srce, vaša ljubezen, vaše življenje, vaše vse.« Cilj češčenja Jezusovega Srca je torej v tem, da bi tudi mi postali drugi Jezus, da bi umrl naš sebični jaz in dal prostor Jezusovemu Srcu, njegovi osebi, njegovi ljubezni.

Pri češčenju Srca Jezusovega niso najpomembnejše različne vaje in ustne molitve. Tudi ne gre v prvi vrsti za češčenje Kristusovega telesnega srca kot odličnega dela Kristusovega telesa, saj po Svetem pismu in splošni govorici ljudi srce označuje osebno središče človeka. V ospredju je Kristus sam, njegovo telesno srce pa je pri tem simbol njegovega notranjega bogastva, zlasti njegove ljubezni do Očeta in vseh ljudi. Bistveno je to, da spoznamo Božjo ljubezen in ji odgovorimo s svojo ljubeznijo v popolni podreditvi Božji volji.

Katekizem katoliške Cerkve takole uči o Jezusovem Srcu: »Jezus nas je vse in vsakogar poznal in ljubil v času svojega življenja, svojega smrtnega boja in svojega trpljenja ter se daroval za vsakogar od nas: ‘Božji Sin me je vzljubil in daroval zame sam sebe’ (Gal 2,20). Ljubil je nas vse s človeškim srcem. Zaradi tega Jezusovo presveto Srce, prebodeno zaradi naših grehov in za naše zveličanje (prim Jn 19,34), velja za prav posebno znamenje in simbol… tiste ljubezni, s katero Božji Odrešenik ljubi večnega Očeta in prav vse ljudi« (št. 478).

Ko je bil sv. Filip Benicij na smrtni postelji, je uprl oči v podobo Križanega na steni in šepetaje prosil: »Dajte mi mojo knjigo!« Dali so mu neko knjigo, toda bolnik je še naprej prosil: »Mojo knjigo!« Po njegovem pogledu so razumeli, da hoče razpelo, in so mu ga dali. Bolnik je Kristusa na križu večkrat pobožno poljubil, nato je rekel: »V to knjigo sem pogosto pogledal ter iz nje zajemal razsvetljenje in tolažbo. Z njo hočem narediti tudi svojo oporoko, z njo hočem skleniti svoje življenje. Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo. Ti si me odrešil, Bog resnice!«

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Jubilejni dokument razglasitve Jezusa Kristusa za kralja in vladarja

V soboto pred nedeljo Kristusa Kralja, 20. novembra 2016, se je v novem svetišču Božjega usmiljenja v Lagiewnikih v Krakovu zbralo več kot 100.000 romarjev. Tam so poljski škofje in predsednik države Andrej Duda po desetletni pripravi Jezusa Kristusa slovesno razglasili za kralja Poljske, kar je zbudilo veliko pozornost v svetu. Besedilo sprejetja Kristusa za kralja Poljske je izrekel predsednik poljske škofovske konference kardinal Stanislav Gadecki. V večini poljskih stolnic in župnijskih cerkva so to razglasitev ponovili na nedeljo Kristusa Kralja. Verjetno je na to odločitev vplivalo besedilo poljske mistikinje Rozalije Celakowne (1901 – 1944).

Ona je po Jezusovem razodetju zapisala: »Če se Poljska hoče rešiti, mora priznati Jezusa Kristusa za svojega kralja v polnem pomenu besede, to mora izreči s slovesno izjavo intronizacije, ki jo mora izpovedati ves narod, še posebej pa državne in cerkvene oblasti na slovesen način. Kot posledica, ko bodo posnemali poljski narod, bodo izbrali Kristusa za kralja tudi drugi narodi. Vsi narodi, ki ne bodo priznali Jezusa kot svojega kralja, bodo propadli« (Ufficio Postulazione della Serva di Dio Rozalia Celakowna).

»Nesmrtni Kralj vseh časov, Gospod Jezus Kristus, naš Bog in Odrešenik. Ob jubilejni 1050. obletnici krsta Poljske, v letu izjemnega jubileja usmiljenja, glej, stojimo mi, Poljaki (skupaj s cerkvenimi in svetnimi oblastniki), pred Teboj, da bi priznali Tvoje vladanje, se podredili Tvojim zapovedim, in izročili ter posvetili svojo domovino in ves narod.

Vpričo zemlje in nebes izpovedujemo, da potrebujemo Tvoje kraljevanje. Priznavamo, da imaš do tega edino Ti sveto, nikoli ugaslo pravico. Zato ponižno sklanjamo svoje glave pred Teboj, Kralj vesoljstva, in priznavamo Tvojo oblast nad Poljsko ter vsem našim ljudstvom, v domovini in po svetu.

Želimo poveličevati veličastvo Tvoje moči in slave, zato s trdno vero in ljubeznijo kličemo: Kraljuj nam, Kristus!

 – v naših srcih – Kraljuj nam, Kristus!

–          v naših družinah – Kraljuj nam, Kristus!

–          v naših župnijah – Kraljuj nam, Kristus!

–          v naših šolah in vseučiliščih – Kraljuj nam, Kristus!

–          v sredstvih javnega obveščanja – Kraljuj nam, Kristus!

–          v naših uradih, na delovnih mestih, v službi in ob počitku – Kraljuj nam, Kristus!

–           v naših mestih in vaseh – Kraljuj nam, Kristus!

–           v vsem narodu in poljski državi – Kraljuj nam, Kristus!

Slavimo Te in se Ti zahvaljujemo, Gospod Jezus Kristus:

–          Za neizmerno ljubezen Tvojega Najsvetejšega Srca – Kristus, naš Kralj, hvala Ti !

–          Za milost svetega krsta in za zavezo, sklenjeno z našim narodom pred stoletji –

–          Kristus, naš Kralj, Hvala Ti!

–          Za materinsko in kraljevsko prisotnost Marije v naši zgodovini –

–          Kristus, naš Kralj, hvala Ti!

–          za Tvoje veliko, trajno nam izkazovano usmiljenje – Kristus, naš Kralj, hvala Ti!

–          Za Tvojo zvestobo, kljub naši nezvestobi in slabostim – Kristus, naš Kralj, hvala Ti!

Zavedamo se svojih žalitev, ki smo jih zadali Tvojemu Srcu. Prosimo za odpuščanje vseh naših grehov, posebej za opuščanje svete vere, za pomanjkanje ljubezni do Tebe in bližnjih. Prosimo odpuščanja za javne grehe našega naroda, za vse napake, razvade in nasilje. Odpovedujemo se hudemu duhu in vsem njegovim delom.

Ponižno se izročamo Tvoji oblasti in sprejemamo Tvoje zakone. Obljubljamo, da bomo vse svoje osebno, družinsko in narodovo življenje uravnavali po Tvojih zapovedih.

–          Obljubljamo, da bomo branili Tvojo sveto čast in razglašali Tvojo kraljevsko slavo –

–          Kristus, naš Kralj, obljubljamo!

–          Obljubljamo, da bomo izpolnjevali Tvojo voljo in pazili na poštenost svoje vesti –

–          Kristus, naš Kralj, obljubljamo!

–          Obljubljamo, da bomo skrbeli za svetost naših družin in krščansko vzgojo otrok –

–          Kristus, naš Kralj, obljubljamo!

–          Obljubljamo, da bomo gradili Tvoje kraljestvo in ga v našem narodu branili –

–          Kristus, naš Kralj, obljubljamo!

–          Obljubljamo, da se bomo dejavno zavzemali za življenje Cerkve, skrbeli za njene pravice – Kristus, naš Kralj, obljubljamo!

Edini vladar držav, narodov in vsega stvarstva, zaupamo Ti državo Poljsko in njene voditelje. Daj, da bi vsi vladni organi pravično opravljali svoje vladarske dolžnosti in sestavljali zakone, skladne s Tvojimi zapovedmi.

Kristus Kralj! Z zaupanjem izročamo Tvojemu usmiljenju vse, kar oblikuje Poljsko, posebej še tiste člane naroda, ki niso pripravljeni hoditi za Teboj. Nakloni jim svojo milost, razsvetli z močjo Svetega Duha in vse privedi v edinost z Očetom.

V imenu bratske ljubezni Ti izročamo vse narode sveta, posebej tiste, ki so bili povzročitelji našega narodovega trpljenja. Daj, da bodo prepoznali v Tebi svojega zakonitega Gospoda in Kralja ter uporabili čas, ki ga Oče naklanja, za prostovoljno izročitev Tvojemu vladarstvu.

Gospod Jezus Kristus, Kralj naših src, blagovoli upodobiti naša srca po Tvojem najsvetejšem Srcu!

Naj Tvoj Sveti Duh pride in prenovi obličje zemlje, te zemlje. Naj nas podpira pri udejanjanju dolžnosti, ki izhajajo iz tega narodovega dokumenta, naj nas varuje hudega in nas privede k našemu posvečenju.

V Marijino brezmadežno Srce polagamo naše odločitve in sklepe. Vsi se izročamo materinskemu varstvu Kraljice Poljske in priprošnji svetih zavetnikov naše domovine.

Kraljuj nam, Kristus! Kraljuj naši domovini, kraljuj vsem narodom – v večjo slavo Presvete Trojice in za odrešenje vseh ljudi! Daj, da bi našo domovino in ves svet zaobjelo Tvoje kraljestvo: kraljestvo pravice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru.«

Tako je Poljska ob 1050. obletnici svojega krsta svečano priznala kraljevanje Jezusa Kristusa.

Prevod: Martina Orožen