1)Svetniki so nam zgled, kako se je treba Mariji priporočati

Sv. Ludvik Grignion Montfortski nas spodbuja: »V vseh stiskah duše in telesa se zatekajmo k njej, preprosto, z zaupanjem, nežno. Vsak čas prosimo pomoči svojo dobro Mater: v dvomih, da nas razsvetli; v skušnjavah, da nam pomaga; v slabosti, da nam da moč; v padcih, da nas dvigne; v obupavanju, da nas osrči; v zbeganosti, da nas umiri; v križih, trudih in zoprnostih, da nas potolaži. Kratko: V vseh stiskah duše in telesa se zatecimo k Mariji brez strahu, da bi bili nadležni svoji dobri Materi ali da bi ne bili všeč Jezusu.«

Sv. Janez Bosko je imel v noči 6. decembra 1876 videnje sv. Dominika Savia s šopkom rož v roki, na čelu velike skupine fantov. Dom Bosko ga je vprašal, kaj mu je bilo ob smrti v največjo tolažbo. Dominik Savio je odgovoril: »Ob smrti mi je bila v največjo tolažbo Marijina pomoč in varstvo. Povej svojim fantom, naj ne pozabijo priporočati se Mariji.«

Kadar je bil sv. Janez Bosko v kaki zadregi, se je zatekel k Mariji: »Marija, zdaj pa začniva!« Zmeraj je imel uspeh.
(se nadaljuje)

Novo leto 2016/17 (Nagovor v Opatovi kapeli)

Novo leto začenjamo z Marijinim praznikom, praznikom Marije, Božje Matere. V tem je vsa Marijina veličina. Nobene žene ni, je ni bilo in je nikoli ne bo, ki bi ji bila v tem pogledu enaka. Če Marija ne bi bila Božja Mati, nas danes ne bi bilo tu. Evangelij pripoveduje, da so pastirji našli Marijo. Na prvem mestu imenuje Marijo. Za božič je bil v ospredju Jezus kot Božje Dete, položeno v jasli. Danes je na prvem mestu njegova deviška Mati. Brez Marije ni Jezusa, brez Matere ni Sina. Tudi v nas ni Jezusa brez Marije. Ona ga poraja in vzgaja v nas. Čim bolj bomo Marijini, tem bolj bomo Jezusovi. Po Mariji k Jezusu! 

(Se nadaljuje)

Spomini na + msgr. Edmonda Farhata, nekdanjega apostolskega nuncija v Sloveniji

msgr. Edmond Farhat

V soboto, 17. decembra 2016, je v Rimu v starosti 83 let, po dolgi bolezni, prestopil prag večnosti nekdanji apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat (1995–2001). V njegovem času in po njegovem prizadevanju je prišlo do podpisa sporazuma med Slovenijo in Vatikanom. V času njegovega službovanja v Sloveniji nas je dvakrat obiskal papež sv. Janez Pavel II.

Bil je mož po Jezusovem in Marijinem Srcu. Ko smo ga leta 1998 seznanili s prizadevanjem, da bi se v Sloveniji posvetili presvetemu Jezusovemu in brezmadežnemu Marijinemu Srcu, je naš Odbor spodbujal, naj o tem obvestimo svetega očeta. Ko smo s slovensko pobudo za hkratno posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu leta 1999 seznanili papeža sv. Janeza Pavla II., je apostolski nuncij leta 2000 odgovoril: »Z veseljem vam sporočam, da je bilo Vaše pismo zelo skrbno preučeno. Prejel sem častno nalogo, naj Vas obvestim, da sveti oče Janez Pavel II. spodbuja to hvalevredno pobudo.«

Pokojni nuncij je bil večkrat v Stični. Naj bodo navedeni zapisi iz samostanske kronike:

Na Miklošičevi 3 sem se udeležil predstavitve novega nuncija dr. Edmonda Farhata (8. 11. 1995).

Več [iz stiškega samostana] nas je bilo na Triglavu, kjer smo dvakrat somaševali z g. nuncijem msgr. Edmondom Farhatom (11. 8. – 12. 8. 1997).

Ob 16. uri je za odprtje jubilejnega leta [devetstoletnica cistercijanskega reda in stoletnica obnovitve stiškega samostana] koncelebracijo vodil apostolski nuncij msgr. Edmond Farhat, ob udeležbi 24 duhovnikov in ne veliko ljudi; največ so prišli od drugod. Po mašni daritvi je o pomenu cistercijanov govoril zgodovinar prof. p. dr. Metod Benedik, kapucin (22. 3. 1998).

Med 10. mašo sta nas obiskala nuncij msgr. Edmond Farhat in papeški ceremoniar nadškof Marini (12. 9. 1999).

Molitvenega shoda v Opatovi kapeli se je udeležil tudi msgr. Edmond Farhat; blagoslovil je krono fatimske Marije in vodil somaševanje [22. 6. 2001].

Na pobudo nuncija msgr. Edmonda Farhata nas je obiskal kardinal Angelo Sodano v spremstvu našega nuncija in drugih gostov. Po maši ob 10. uri je nagovoril vernike in jim podelil blagoslov. Na kratko si je ogledal samostan, se srečal s samostansko družino in skupino Emanuel v Domu duhovnih vaj in je bil pri nas v samostanski obednici na kratkem kosilu [7. 10. 2001].

p. Anton

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Iz samostanske kronike

Letošnje tematske jaslice v stiški baziliki, ki jih je pripravila skupina jasličarjev, so nekaj posebnega. Poudariti hočejo 880-letnico ustanovitve stiškega samostana, 860-letnico posvetitve stiške cerkve in 80-letnico razglasitve za baziliko. Cerkev kot romanska bazilika je oblikovana v romanskem slogu, z značilnostmi, kakor jih je imela benediktinska opatijska cerkev Cluny II v Franciji s petimi okroglimi apsidami na vzhodu. Po naročilu sv. Bernarda imajo cistercijanske cerkve enostavnejše ravne zaključke, zato je stiška bazilika med cistercijanskimi bazilikami izjema in v svetovni literaturi govorijo o tipu Stična. Pastirje so zamenjali menihi, ki so pri molitvi in različnih opravilih. V ozadju je grad Višnjegorskih grofov, ki so v zameno za drugo zemljo odstopili oglejskemu patriarhu Peregrinu svojo zemljo, da zdaj na njej stoji stiški samostan skupaj s cerkvijo in zemljo za obzidjem. Tako je mogel patriarh poskrbeti za ustanovitev in pozidavo samostana.

kronist

ODMEVI 5.

Bil je dan, bila je noč, a jaz sem pri Tebi, Jezus, vso noč. Bil je dan, sijalo je sonce, bila je noč, luna sijala je vso noč. Preštevala sem zvezde, točila solze, sem šla z Jezusom v Getsemani. Sem z Jezusom klečala, z njim točila solze, mu brisala krvave solze. Ga prosila odpuščanja. Zapustila ga nikdar ne bom, s svojim križem šla bom za njim. Jezus, daj mi Duha, da spremljal me bo do zadnjega utripa mojega srca. Ko se mi bo zadnja solza polila, upam, o Jezus, da pri Tebi se bom spočila.

Ne boj se samote, v miru je lepo, pri tebi ni nihče, a Jezus je zvest. On te varuje, te čuva zvesto. Ob zadnji uri ob tebi zvest ti bo. Bo Devica Marija k tebi prišla, ti zadnjo solzo obrisala, spremljala te bo v zasluženo nebo.

Marija Ž.

ODMEVI 4.

Jezus se je iz usmiljenja do človeške bede hotel roditi iz Device Marije. Njegov obraz je žarel in sijal v nadzemeljski, božanski lepoti. Jožef in Marija sta ga častila. Jaz bom najsrečnejša, če ga bom za njegov rojstni dan prejela pod podobo kruha v srce, ki je hlev, katerega ogrožajo mnoge strasti. Tako bom deležna milosti, ki jih potrebujem, radosti Božje bližine in mir. Vzklikam mu: Božje usmiljenje, ki si prišlo na svet v osebi učlovečene Besede, zaupam vate!

Pred kratkim sem se znašla v dušni in telesni temi. Obrnila sem se na sv. mater Terezijo. Ko sem bila pred mnogimi leti še v Skopju, smo se srečali z njo. Pri slovesu smo se vsak posameznik rokovali z njo.

Kati Ribič