Razstava župnika in akademskega slikarja Jošta Snoja v Stični

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični smo v četrtek, 18. junija 2015 slovesno odprli občasno razstavo Jošta Snoja: Slike. Odprtje razstave je bilo v duhu spravne daritve v imenu umetnosti. Za uvod smo poslušali verze iz Balantičevega nedokončanega soneta, v interpretaciji Klare Kastelec, študentke AGRFT-ja, o razstavi pa sta spregovorila akademska slikarka Nika Zupančič in avtor likovnih del, gospod Jošt Snoj. Razstavo je slovesno odprl ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Za glasbo sta poskrbela Peter in Jakob Barbo.

Na razstavi je na ogled 70 likovnih del. Med njimi so slike iz cikla Huda jama, krajine in sakralne slike. Razstava je obsežna, saj je postavljena v vseh treh razstavnih prostorih v pritličju muzeja. Razstavo spremlja dvojezični razstavni katalog: Nataša Polajnar Frelih, Jošt Snoj, Jošt Snoj: Slike / I dipinti, Stična : Muzej krščanstva na Slovenskem 2015.

Z razstavo likovnih del akademskega slikarja in duhovnika Jošta Snoja (roj. 1967) v Muzeju krščanstva na Slovenskem nadaljujemo predstavljanje umetnikov, ki so ali pa še ustvarjajo na področju sodobne sakralne likovne umetnosti. Tokratni umetnik v sebi združuje dvoje poslanstev. Jošt Snoj je duhovnik Ljubljanske nadškofije in kot teolog dnevno živi z Božjo besedo, o njej razmišlja in jo razlaga vernikom. V globinah njegovega srca in uma pa poleg besed nastajajo tudi podobe, ki jih s šolano roko akademskega slikarja vešče prenaša na slikarska platna, na stene prezbiterijev in kapel.

Jošt Snoj je od leta 2009 župnik v župniji Ljubljana Šmartno ob Savi, kjer tudi ustvarja. Ob prenovi župnišča je med letoma 2010 in 2012 uredil in poslikal Kapelo svetnikov, kjer se opravlja dnevno bogoslužje. Leta 2011 je v sodelovanju z arhitektom Andrejem Brozovičem poslikal zasebno jezuitsko kapelo pri sv. Jožefu v Ljubljani, in sicer na temo temeljnih motivov ignacijanske duhovnosti. V župnijski cerkvi Svete družine v Mostah v Ljubljani je leta 2012 poslikal prezbiterij, tema poslikave pa je Sveta družina v zgodovini odrešenja.

Od leta 2013 ustvarja serijo slik na temo Hude jame, pri čemer izhaja iz fotografij trupel. Prav tako slika podobe Marije z naslovom Mleko Božje Besede.

Razstava Jošt Snoj: Slike bo na ogled do 6. septembra 2015.

Vljudno vabljeni!

Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem

Zakaj sem cistercijan 2.

3. Doma in v samostanski skupnosti sem sprejemal načela služenja in poslušnosti starejšim.

Uvajanje v življenje dela in molitve, študij teologije in poznejše usmeritve v aktivnosti, ki so bile povezane s potrebami in usmeritvami samostana (povojna obnova zgradb, priprava doma duhovnih vaj in muzejske zbirke), sem sprejemal kot potrebe samostana, katerim se je treba posvečati, in nisem imel časa gojiti in streči osebnim željam.

Vse to polstoletno življenje v samostanu pa se ni odvijalo po letih in mesecih, ampak je sestavljeno iz 24 urnega delavnika. Več ali manj se je odvijalo med pol peto uro zjutraj in pol deseto zvečer. Sedemkrat na dan skupno bogoslužje v imenu Cerkve in za potrebe Cerkve in svetá, ostali čas pa služenje potrebam skupnosti in samostana.

4. Geslo: Moli in delaj! velja za vsakega človeka, preizkušnje in trpljenje pa spremljajo tudi nas redovnike.

Urejen in stalen dnevni red je čudovit pripomoček za cistercijansko duhovno življenje, vendar je vsak dan nekaj posebnega in se je treba od ure do ure spraševati, odločati, vztrajati. Ob dvomih, razočaranjih, neuspehih, iskanju smisla … je vedno na voljo Bernardovo spraševanje: Čemu si prišel?

Moja molitev, delo in življenje v cistercijanski skupnosti je bilo povezano tudi z različnimi preizkušnjami in skušnjavami, katerim nisem bil vedno dorasel. Odmikanje od doslednosti izpolnjevanja Božje volje in Pravila je prinašalo notranji in zunanji nemir in vklapljalo alarm za nevarnost: nekaj je narobe, nekaj je treba spremeniti. Hvala Bogu, da sem po vseh teh pestrih letih lahko ostal cistercijan.

Hvaležen sem Bogu in sobratom (tudi pokojnim) za vse duhovne in druge izkušnje in zglede. Upam in želim, da bom tudi zaključil svoje zemeljsko življenje v cistercijanski skupnosti.

p. Avguštin Novak

Zakaj sem cistercijan

Tako se sprašujemo in odgovarjamo v letu posvečenega življenja. Če bi hotel v enem stavku odgovoriti, bi dejal, da zato, ker so me starši že doma naučili moliti in delati. To pa je tudi redovno pravilo cistercijanske skupnosti, kateri sem se priključil takoj po končani osemletki.

1. Zgledi družine in dušnih pastirjev

Za molitev in delo nisem dobil vzgoje in zgleda samo v domači družini. Tudi pri obeh dušnih pastirjih v Višnji Gori sem imel lepe zglede za oboje. Dekana Vidmarja sem vedno pred sveto mašo videl sedeti ali klečati v klopi pred zakristijo, ko je opravljal molitev brevirja iz latinskega molitvenika. Kaplan Kastelic, poznejši dolgoletni župnik, je bil bolj aktiven tudi na različnih gospodarskih področjih. Včasih se je primerilo, da smo mu šli v veroučnem času pomagat zgrabil ali obrnit seno, pred jutranjo mašo pa je pogosto že opravljal delo tudi pri živini v hlevu, ko smo ga ministranti čakali v zakristiji.

2. Lep zgled in sodelovanje s starejšimi menihi

Ko sem opravil prve obiske v stiškem samostanu, sem se srečeval v cerkvi s posebnimi latinskimi molitvi, ki so jih menihi skupaj opravljali z raznimi liturgičnimi kretnjami (hoja v procesiji, pokloni, pokleki, vstajanje, sedenje). Skrivnostno, vzvišeno in vabljivo je bilo to bogoslužje. Tudi pometanje samostanskih hodnikov in dela na samostanskem vrtu so se mi zdela kar sprejemljiva. Dobre hruške maslenke na vrtu pa so dale klavzuri še večjo privlačnost.

Res je, da nisem v času osemletke gojil želje ali predstave o kakem poklicu, ki bi me posebej veselil, zgledi domačih in mojih dušnih pastirjev pa so me bolj nagibali za duhovni poklic in zato ob srečanju z življenjem v stiškem samostanu odločitev ni bila posebej težka. Po več kot dvajsetletni suši s poklici po drugi svetovni vojni smo bili tedanji kandidati v Stični posebej zaželeni in lepo sprejeti.

Predavanja o Marijinih prikazovanjih

Od petka, 11. septembra, ob 18.00, do nedelje, 13. septembra po kosilu,
bodo v stiškem samostanu pod vodstvom p. Antona Nadraha ob slikah

predavanja o Marijinih prikazovanjih, ki so potrjena od Cerkve.

Prijavite se čimprej na tel. 01/78 77 100 ali po elektronski pošti: anton.nadrah@rkc.si

Tridesetletnica Bernardove družine s škofom Francem Šuštarjem

Začetek Bernardove družine je bil oktobra 1985, v letu, ko smo obhajali 850-letnico stiškega samostana. V nedeljo, 11. oktobra 2015 ob 14.30, bo za sklep leta Bernardove družine in za tridesetletnico njene ustanovitve shod v stiški baziliki pod vodstvom ljubljanskega pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja. Ob 14.30 bo molitev rožnega venca, ob 15.00 slovesna škofova sveta maša, po njej litanije MB z blagoslovom. Vabljeni ne samo vsi člani, ampak vsi prijatelji stiškega samostana. Prosimo, da poskrbite za prevoz tistim, ki nimajo sami te možnosti.

Ponovitev srebrne in zlate maše v domačih farah

V soboto, 15. avgusta ob 10.00, na praznik Marijinega vnebovzetja, bosta imela v domačih farah ponovitev srebrne in zlate maše: p. Branko Petauer v Šmarju pri Jelšah, in p. Anton Nadrah v Ivančni Gorici.

Duhovne vaje za vse

Od petka, 11. septembra ob 18.00, do nedelje, 13. septembra po kosilu, bodo za člane Bernardove družine in vse druge duhovne vaje ob slikah; poglabljali se bomo v novejša, od Cerkve priznana, Marijina prikazovanja. Prijavite se voditelju p. Antonu Nadrahu ali na samostanski telefon.

Srečanja Bernardove družine v letu 2015

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 13. septembra, 11. oktobra (takrat v cerkvi, vodi škof dr. Franc Šuštar), 8. novembra in 13. decembra.

Srečanja častilcev JMS v letu 2015

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični: 28. avgusta, 25. septembra, 30. oktobra, 27. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Fatimska pobožnost v letu 2015

Fatimska pobožnost je v baziliki v Stični z začetkom ob 19.30 z molitvijo rožnega venca, nato ob 20.00 mašna daritev, procesija s kipom fatimske Matere Božje, ki jo spremljamo z lučkami in petjem Marijinih litanij ter fatimske pesmi; na koncu pred Najsvetejšim obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema in blagoslov z Najsvetejšim. Srečanja bodo: v četrtek 13. avgusta, v nedeljo 13. septembra in v torek 13. oktobra.

Duhovne prireditve v Stični v letu 2015

SEPTEMBER

5. – 6. Skupnost Emanuel

11. – 13. P. Anton Nadrah, Bernardova družina in drugi

11. – 13. Klemen Križaj, Zdravo življenje

11. – 13. P. Maksimilijan, Birmanci (Brezovica)

13. ob 14.30 Bernardova družina

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

19. Festival mladih

20. ob 14.30 molitve za duše v vicah

25. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

OKTOBER

2. – 4. Skupnost Emanuel

9. – 11. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

11. ob 14.30 Bernardova družina

13. ob 19.30 v baziliki fatimska pobožnost

16. – 18. Ciril Čuš, DV za molivce za duše v vicah

18. ob 14.30 molitve za duše v vicah

23. – 25. Marko Brozovič, gibanje Vera in luč

30. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si