BOŽJI SLUŽAVNIK ANTON STRLE (6) Gimnazijska leta božjega služabnika Antona Strleta (1)

Še pred dobrim letom je bilo zelo malo znanega o Strletovih gimnazijskih letih (1930-1936), ki jih je preživljal v Škofovih zavodih, privatni škofijski klasični gimnaziji s pravico javnosti. Prav v povezavi z zbiranjem gradiva za njegovo beatifikacijo pa se je že do sedaj marsikaj našlo. Na osnovi do sedaj odkritega in zbranega gradiva je mogoče zaznati tri poudarke: 1. Strletovo izredno pridnost in nadarjenost; 2. Nakazani so obrisi notranjih bojev, ki jih je povzročila materina smrt, in 3. Iz te preizkušnje izide duhovno obogaten.

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo

V tem mesecu smo, kakor vidite, bolj napredovali. Vsekakor je pomanjkanje duhovnih poklicev boleča rana na telesu Cerkve, ki je Kristusovo skrivnostno telo. Če bi bile naše družine bolj zdrave in poglobljene v verskem življenju, bi bila semenišča in samostani bolj polni. Zato je molitev za duhovne poklice tudi molitev za družine. Smo v letu posvečenega življenja in v letu, v katerem bo v Rimu glavna škofovska sinoda prav o družini. Že to kaže na medsebojno povezanost. Bog povrni vsem sodelujočim!

In v Sloveniji?

In kako se bomo mi pripravljali na milostni obisk Marije Romarice, ki bo romala po slovenskih župnijah, romarskih središčih in samostanih od 13. maja do 13. oktobra 2016? Upoštevali bomo Božje naročilo, ki nam ga je v Fatimi posredovala Devica Marija, in naše prednike iz leta 1943 ter današnje zglede v drugih deželah. Skupno bomo po naših župnijah obhajali pobožnost petih prvih sobot na fatimski način, in sicer od januarja do maja 2016.

Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ki so mu naši škofje poverili pripravo na prihod fatimske Marije Romarice in izvedbo pobožnosti njej v čast, predlaga: Po sklepu pobožnosti petih prvih sobot naj bi se izvršila posvetitev posameznikov Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu; na kongresu družin, 21. maja 2016, naj bi se posvetile družine; ob obisku milostnega kipa v župniji pa naj bi bila posvetitev župnije. Morda se bo kateri od škofov odločil, da bo ob obisku milostnega kipa v stolnici posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu svojo škofijo.

Pri vsakem obisku je Marija naročala fatimskim pastirčkom: »Vsak dan molite rožni venec.« Kdor more, se bo žrtvoval, da bo z vsakdanjim rožnim vencem pričakal njo, ki je v Lurdu in Fatimi tako zelo naglašala pomen molitve rožnega venca.

»Na koncu bo zmagalo moje brezmadežno Srce,« je povedala Marija v Fatimi. Če so v to zmago zaupali fatimski pastirčki, sv. Janez Pavel II., naš blaženi Alojzij Grozde in drugi slovenski mučenci, zaupajmo tudi mi, da bo Slovenija postala vredna in deležna čudovitih sadov njihove žrtve in njihove priprošnje pri Bogu po Mariji!

Dragica Čepar

Pripravljamo se na stoletnico fatimskih dogodkov Kako se pripravljajo drugod?

Papež Benedikt XVI. je ob svojem pastoralnem obisku v Fatimi leta 2010 povabil k pripravi na 100-letnico fatimskih dogodkov in voščil, naj sedemletna priprava pripomore k zmagi Marijinega brezmadežnega Srca, ki bo zmaga vse Svete Trojice. Ob tej priložnosti je v Fatimi v letu duhovništva Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvetil vse duhovnike sveta.

  

Že vrsto let tečejo po svetu priprave na ta pomembni jubilej. Na Poljskem so s pripravo začeli že leta 2009 s tako imenovano veliko devetdnevnico. Sedmo leto priprave 2014/2015 je posvečeno družini, z geslom: »Moč družine – domače Cerkve, ki je peklenska vrata ne bodo premagala«. Poljska škofovska konferenca je v tem letu povabila župnike in vernike k obhajanju pobožnosti petih prvih sobot. Odzvalo se je že 1000 župnij. Pouk o fatimskih dogodkih so vključili v katehetski program: v učbeniku za tretje leto so objavljeni odlomki fatimskega sporočila ter pojasnila in navodila za obhajane pobožnosti petih prvih sobot.

Češka škofovska konferenca je na 10. obletnico narodnega romanja v Fatimo (leta 2013) in v pripravi na 100-letnico Fatime povabila v svoje škofije fatimsko Marijo Romarico. Obiskala je vse škofije. Vsak škof pa je, ob obisku milostnega kipa v stolnici, Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvetil svojo škofijo. V posebnem fatimskem centru v Kocrilovu so umestili angela miru, angela varuha češkega naroda, ki naj spodbuja ljudi, da bi se k njemu zatekali.

Albanski škofje so povabili fatimsko Marijo Romarico od januarja do aprila 2014 v zahvalo za njeno priprošnjo v času preganjanja. Predsednik škofovske konference msgr. Angelo Masafra je prepričan, da je vero v albanskem narodu ohranila molitev rožnega venca v družinah. »Medtem ko je družina ob večerih molila, je eden od članov stal zunaj na straži, da jih ne bi zasačili pri molitvi!« Fatimsko sporočilo je bilo v Albaniji prisotno že leta 1942 in v albanščini je takrat izšla knjižica »Pet prvih sobot«.

Portugalska. Marija Romarica je v minulem letu obiskala vse kontemplativne skupnosti v tej deželi.

Brazilija. Na povabilo tamkajšnje škofovske konference, je v tej veliki deželi Marija Romarica začela svoje dolgo potovanje že leta 2013 in ga bo sklenila leta 2017.

ZDA. V pripravi na fatimski jubilej se je nadškofija Portland (Oregon) kot prva škofija v ZDA posvetila Marijinemu brezmadežnemu Srcu 28. junija 2014. Nadškof msgr. Alexander Sample je v posebnem pismu sporočil, da se je odločil za ta korak zato, da bi Marijinemu Srcu izročil zakonsko zvezo in družine. V istem pismu je spodbudil duhovnike, da organizirajo pobožnost petih prvih sobot. Že v 50 župnijah (od skupno 120) poteka pobožnost petih prvih sobot.

Delajte pokoro!

Ko so se po sončnem čudežu ljudje začeli vračati, so trije navzoči vzeli vsak enega vidca v naročje in jih nesli nad glavami ljudi, da so jih vsi videli. Dr. Mendes je vzel Lucijo, da bi jo nesel do ceste. Sam je povedal, kako je ob tem Lucija oznanjala fatimsko sporočilo:

»Ko je sonce spet postalo normalno, sem vzel Lucijo v naročje, da bi jo nesel do ceste. Tako so bile moje roke prva tribuna, s katere je oznanjala sporočilo, ki ji ga je naša Gospa rožnega venca pravkar povedala. Z velikim navdušenjem in z veliko vero je vzklikala:

'Delajte pokoro! … Delajte pokoro! … Naša Gospa hoče, da delate pokoro. Če boste delali pokoro, bo vojne konec'« (CP 185).

Lucija je prišla domov brez svojih kit las, ki so ji padale precej pod pas. Mati je bila zelo nejevoljna, ko je videla, da ima Lucija še krajše lase, kot jih je imel Frančišek. Sploh sta bili Lucijini kiti v zadnjih dveh mesecih že precej pristriženi. Tudi ob tem se je Lucija učila odpovedi in darovanja Bogu.

p. Anton