Sončni čudež v Fatimi 5.

P. dr. Otto Bohr takole ocenjuje različne razlage, ki hočejo znanstveno razložiti pojave:

»Takšnih prizorov rdečih, rumenih, zelenih in modrih žarkov, ki so si drug za drugim sledili in docela obvladali nebo, ni mogoče razložiti z nobenim znanim pojavom. Na svetu takšen prizor nikoli ni bil viden. Na naraven način ni mogoče razložiti čudovitega vrtenja ognjenega kolesa, ko se sonce in vse, kar je okoli njega, nekaj časa vrti v izrednih barvah, kakor opazovalci soglasno izpričujejo. In če kritično motrimo tretji del sončnega čudeža, zagon sonca proti zemlji, moramo priznati, da je tak pojav docela zunaj kateregakoli astronomskega zakona in je tudi proti naravnim zakonom.

Brez dvoma je le nebo moglo napraviti tako nezaslišano čudo, da je potrdilo z vso močjo pristnost prikazovanj in verodostojnost otrok. Božja Mati pa je hotela s tem pokazati, kakšen izreden pomen je pripisovala sporočilu, ki ga je dala svetu po treh pastirčkih.«

Sončni čudež v Fatimi 4.

Pater Luis Kondor, vicepostulator za Frančiška in Jacinto, je zapisal:

»Za pojave, ki so bili vidni v Irijski globeli, ni znanstvene razlage. Ni jih mogoče šteti v nobeno skupino meteoroloških ali astronomskih pojavov. Če bi šlo za kakršenkoli astronomski pojav, bi bil viden na širokem področju, ne pa samo v malem območju. V vsakem primeru bi njegove posebnosti morale ustrezati znanstvenim stvarnostim. Pa ni bilo mogoče ugotoviti nič tega.«

Sončni čudež v Fatimi 3.

Dr. Karel Mendes je v pismu svojemu bratu razmišljal:

»Zame je od vsega najbolj izredno to, da sem videl skladnost atmosferskih znamenj z otrokovo napovedjo. Potem pa tista neizmerna množica ljudi v najlepšem in največjem redu, z najglobljim spoštovanjem in brez najmanjšega povabila. Je bil čudež? Jaz bom še naprej čakal, dokler se Cerkev ne izjavi. To toliko bolj, ker sem slišal, da pripravljajo preiskavo. Vendar sem globoko v srcu trdno prepričan, da je v vsej fatimski zadevi nekaj nadnaravnega. Pravijo mi, da je bilo nekaj izrednih in celo čudežnih pojavov. Gotovo pa je bil tako pomemben dogodek, da se je veliko dni po vsem Portugalskem v vseh pogovorih o njem razpravljalo.«

Sončni čudež v Fatimi 2.

Strokovnjak Günther Stolze, ki je leta 2007 na mednarodnem kongresu govoril o sončnem čudežu v Fatimi, pravi, da gre pri njem za kombinacijo več kot 70 manjših čudežev, ki so 13. oktobra 1917 delovali vsi povezano med seboj. Vse to je bilo že 13. julija 1917 do dneva in ure natančno napovedano, kar kaže na nadčloveški razum, ki je zamislil ta edinstveni sončni čudež, kakršnega doslej ni bilo v vsej človeški zgodovini.[1]

---

[1] Glej: Günther Stolze, Die 'Sonnen' über Fatima und ihr Geheimnis, v: Fatima in Wort und Bild, 132–144.

Sončni čudež v Fatimi 1.

V znanstveni študiji 30. novembra 1917 je slavni zvezdoslovec dr. Gonsalo de Almeida Garrett, univerzitetni profesor v Coimbri, poročal o čudežnih znamenjih na soncu in o oblaku dima. Zapisal je:

»Pojavov, vidnih in opazovanih na soncu, nimam za astronomske v pravem pomenu besede, temveč za meteorološke pojave v zemeljski atmosferi zunaj sonca. To velja glede podobnosti z luninim sijem in glede videnja vrtenja.

Treba je zelo poudariti opoldansko uro, ko je sonce v zenitu. Ob tej uri so meteorološki pojavi zaradi sonca manj učinkoviti kakor pozno popoldne, ko je sonce blizu obzorja, ker so tedaj izhlapevanja, skozi katera prodirajo sončni žarki, močna.«

Pojave v zvezi s soncem so nekateri skušali znanstveno razložiti kot 'halós' (haló). Sončni halos je optični pojav na nebu, svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v visokih prosojnih oblakih v obliki bele koprene. Drugi govorijo o lomljenju žarkov, ki so povzročili podobne barve, kakor jih vidimo pri mavrici. Spet drugi primerjajo te pojave s severnim sijem.

Tudi če bi se dal pojav naravno razložiti, bi bil čudežen kot prerokba, ker je bil tri mesece naprej napovedan do dneva in ure natančno. Vendar, če ga vzamemo v celoti, ga nikakor ni mogoče naravno razložiti.

Ni šlo za pojav na samem soncu, ampak v ozračju, v zvezi s sončno svetlobo, kakor je to pri mavrici.