Med Slovenijo in Brazilijo že vrsto let poteka dobro
sodelovanje. Pa ne zgolj na gospodarskem in kulturnem, temveč
tudi na duhovnem področju.
Zaradi te povezanosti se je na željo brazilskega
veleposlanika v Sloveniji, nadškof iz Aparecide kardinal
Raymondo Assis odločil, da podari slovenskim vernikom kopijo
zavetnice Brazilije, Naše Gospe iz Aparecide.
Milostno podobo naše Gospe iz Aparecide nam bo kardinal
Raymondo Assis izročil v Stiški baziliki v nedeljo, 2. marca
ob 16. uri. Zato ste lepo vabljeni, da ta dan poromate v
Stično.
Hvala!
p. Maksimilijan File, župnik v Stični
Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference
Viri objav
Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija
ponedeljek, 17. februar 2014
Šopek Materi Mariji
Preizkušena metoda, kako
pripeljati ljudi k veri
Kot marjanski duhovnik sem trdno prepričan, da obstaja preizkušena metoda,
ki nas jo je naučil Bog sam, kako pripeljati ljudi k veri v Jezusa Kristusa, k
ljubezni do resnic, ki jih je On učil, in k ljubezni do Cerkve, ki jo je On
ustanovil. Tej metodi je ime Marija.
(…)
Tako kot mnogi ljudje našega časa in vseh časov sem se naučil spoznavati in
ljubiti Jezusa po Mariji. Sem duhovnik 21. stoletja, ker me je Bog postavil pod
Marijin plašč. Tu najdem svojo moč, svoj cilj, svoje življenje, veselje in
upanje. Bog pa postavlja še mnoge druge pod ta plašč materinske ljubezni.
Jezus vzbuja nov rod katoličanov. Vprašajte kogarkoli, ki se je pred
kratkim spreobrnil ali vrnil k veri, in videli boste, da je pri tem opravila
zelo pomembno vlogo Devica Marija. Saj ne more biti drugače! Ona je Mati Božjih
otrok, srce skrivnosti odrešenja in središčno jedro krščanskih skrivnosti.
P. Donald H. Calloway MIC
nedelja, 16. februar 2014
Leto 2013 v znamenju 70–letnice posvetitve slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu
Leto 2013 je bilo v Sloveniji zaznamovano
z obhajanjem 70. obletnice posvetitve našega naroda Marijinemu
brezmadežnemu Srcu. Po naročilu naših škofov smo se na obnovitev te posvetitve
pripravljali po naših župnijah (tako kot pred 70 leti) z obhajanjem zadostilne
pobožnosti petih zaporednih prvih sobot v mesecu, kot jo je naročila Marija v
Fatimi pred skoraj 100 leti.
Vendar je prav, da v tem kontekstu osvetlimo prve zametke ponovnega
oživljanja prvosobotne pobožnosti v slovenskem prostoru. Ti zametki segajo v
leto 2011, ko je gospod dr. Marjan Turnšek prevzel odgovornost za mariborsko
nadškofijo. Zaradi zelo težkih razmer je vedno znova prosil za molitev in je
tudi z veseljem sprejel predlog Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu
Srcu, da v mariborski stolnici obhajamo pobožnost petih prvih sobot od januarja
do maja 2012, na fatimski način. Marijinemu vabilu k zadoščevanju se je odzvalo
lepo število gorečih vernikov. Pobožnosti pa so se redno udeleževali tudi g.
nadškof Turnšek in upokojeni g. nadškof Kramberger ter g. škof Smej. Na sklepni
prvosobotni pobožnosti v maju je g. Turnšek, z obrazcem molitve papeža
Benedikta v Fatimi leta 2010, Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvetil vse
duhovnike svoje nadškofije.
Čutila se je želja in potreba, da prvosobotno pobožnost zadoščevanja
nadaljujemo še nekje drugje v mariborski nadškofiji. S podporo g. nadškofa
Turnška in minoritskega provinciala p. Milana Kosa smo to uresničili v
Marijinem čudovitem svetišču na Ptujski Gori od avgusta do decembra 2012.
Sklepna prvosobotna pobožnost je bila ravno na praznik Brezmadežne. Vendar je
tisto noč po vsej državi zapadlo ogromno snega in je ob močnem vetru še naprej
padal ves dan. Sneg in veter sta na Ptujski Gori popolnoma zametla vhodna vrata
v baziliko. Po človeško je bilo zaradi razmer na cesti potovanje iz Notranjske
preko Ljubljane na Ptujsko Goro nemogoče. Enako težak dostop je bil tudi z
mariborske strani. In vendar nam je Marija dala moč, da smo se z zaupanjem
podali na pot in nas pod svojim plaščem zbrala v lepem številu. Mnogi so ta dan
izrekli svojo prvo osebno posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu in podpisani
kartonček izročili v nadškofove roke. Dvajsetletni fant z Notranjske je ob
vrnitvi domov poročal svojemu očetu: »Oče, ne veš, kakšen občutek je to, kot ti
ob posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu seže v roko sam g. nadškof in ti
čestita!«
Takrat, v decembru 2012, je bilo že znano, da je g. Stres povabil vse
duhovnike, naj v letu 2013 ob 70. obletnici posvetitve slovenskega naroda
Marijinemu brezmadežnemu Srcu obhajajo prvosobotno pobožnost v svojih župnijah
kot pripravo na obnovitev posvetitve slovenskega naroda Marijinemu
brezmadežnemu Srcu. Goreče smo prosili Marijo, vsak za svojega župnika, da bi
sprejel to škofovo povabilo in organiziral v župniji prvosobotno pobožnost na
fatimski način. In prav vsi smo bili uslišani!
Marija pa nas ni nehala presenečati, saj se je v letu 2013, ravno med
obhajanjem prvosobotne pobožnosti, vrnil domov škof Gregorij Rožman, tisti, ki
je bil pred 70 leti pobudnik posvetitve. Med prvimi v Evropi se je odzval na to
Marijino rotečo prošnjo po zadoščevanju za žalitve Boga. Prav tako je med
prvimi v Evropi, takoj za Portugalsko, svoj narod posvetil Marijinemu
brezmadežnemu Srcu.
Boleč meč je presunil naša srca ob odstopu obeh nadškofov. Vendar nas je
potolažila misel: Ko je pred skoraj 100 leti po Božjem naročilu Marija prišla v
Fatimo prosit za zadoščevanje za grehe sveta, se ni obrnila na povzročitelje
greha, ampak na nedolžne fatimske pastirčke, ki so se njenemu povabilu nemudoma
odzvali.
Poleg tega se je v tem letu, 13. oktobra 2013, zgodil prvi Marijin dan v
Vatikanu, namenjen vsem Marijinim združenjem, vsem Marijinim častilcem. Za to
priložnost je Rim obiskal originalni kip fatimske Marije Romarice s kroglo, ki
je vgrajena v njeno krono in ki je 13. maja 1981 hudo ranila papeža Janeza
Pavla II. Ko so jo nosili po trgu svetega Petra, se je posebej ustavila na
mestu atentata in smo vsi skupaj v zahvalo, da je Marija papežu rešila življenje,
zmolili zdravamarijo. Nato se je Marija ustavila za kakih 30 minut na za to
določenem mestu ob obelisku in ravno tam, čisto zraven, se je povsem slučajno
nahajala skupina častilcev Fatimske Marije iz Slovenije s p. Antonom Nadrahom.
Razumeli smo, da se mu je s to bližino Marija želela zahvaliti za vse, kar je
storil za razširjanje njenega sporočila med Slovenci in širše.
Ko so potem Marijo od tam odnesli na ploščad, kamor je prihajal sveti oče,
je glavni organizator Marijinega dneva, mons. Fisichella, papežu Frančišku
predstavil skupine z vsega sveta, tako da je naštel imena nekaterih držav. Med
vsemi je edino Slovenijo omenil ne samo z imenom, ampak z dostavkom, ko je papežu predstavil romarje in
Slovenije, ki ob 70. obletnici posvetitve tega naroda Marijinemu brezmadežnemu
Srcu prosijo papeža, da temu narodu podeli poseben blagoslov. In ta blagoslov
je p. Nadrah prejel ob rokovanju s svetim očetom Frančiškom po maši v nedeljo
poleg fatimske Marije Romarice.
Mučenci so bili resnično na delu, saj smo na poti domov iz vtisov v
avtobusu ugotovili, da je skoraj vsak imel "tovrstnega priprošnjika"
v svoji družini. Tudi nov veter, ki ga je v Slovenijo prinesel Peter Opeka, to
dokazuje. Sin tistega, ki je bil poslan v smrt, da se Peter ne bi rodil, sedaj
prinaša Sloveniji luč in upanje. Kaj vse bomo še videli, če bomo le verjeli, da
Bog vse (prav vse, tudi finančne in druge škandale) obrne v dobro tistim, ki ga
ljubijo!
Dragica Čepar
sobota, 15. februar 2014
Pogovori z Jezusom (1)
Začenjamo z objavljanjem pogovorov
med Jezusom in kristjanom. Povzeti so po knjižici Živimo iz Evharistije. Lahko
jih uporabljamo pred Jezusom v cerkvi (kapeli) pa tudi doma, saj nas Jezus
vedno in povsod vidi in sliši. V pomoč nam je njegova upodobitev. On nas
nagovarja, mi mu odgovarjamo. Naj nas ti pogovori naučijo, kako lahko molimo,
ne da bi imeli pred seboj kakšen molitveni obrazec.
Neizmerno te
ljubim
Predragi
kristjan, sem Jezus, tvoj Odrešenik. Neizmerno te ljubim. Rad bi, da bi te ta
resnica prevzela in bi postala najpomembnejše spoznanje v tvojem življenju. Če
se bo to zgodilo, bo spremenila tvoje srce.
Iz ljubezni do tebe sem se
rodil v revnih jaslih, iz iste ljubezni sem sprejel smrtno obsodbo, strahotno
bičanje in kronanje s trnjem. Iz ljubezni do tebe sem nesel težki križ in sem
dopustil, da so me sovražniki nanj pribili. Iz iste ljubezni sem tudi umrl na
križu in se dal z vojakovo sulico prebosti, da je iz mojega prebodenega Srca
privrela zate rešitev. Za takšno ceno sem te odrešil. Če bi bilo potrebno, bi
bil pripravljen zate še enkrat umreti na križu. Kaj bi še mogel storiti zate in
nisem storil?
Svojo neizmerno ljubezen ti izkazujem še danes. Vsaka
sveta maša je daritev na križu, ki traja skozi vse čase. V njej Cerkvi in tebi
podarjam samega sebe in vso svojo ljubezen. Vedno znova se pri obhajanju
Evharistije uresničujejo moje besede: Nihče nima večje ljubezni, kakor je
ta, da dá življenje za svoje prijatelje.
Svetniki so postali sveti, ker
jih je spoznanje o moji ljubezni popolnoma prevzelo in spremenilo. Poglej, kako
je to izrazil sv. Pavel:
Živim v veri v
Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.
Živeti je zame
Kristus.
Za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega
Gospoda. Zaradi njega sem
zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi si prislužil Kristusa in se znašel v
njem.
Gospod Jezus, tvoje zagotovilo, da me ljubiš, me navdaja z velikim veseljem
in upanjem. Ker si iz ljubezni do mene in vseh ljudi umrl na križu, nihče ne
more dvomiti o tvoji resnični ljubezni. Obžalujem, da doslej nisem gledal na
mašno daritev kot na izraz tvoje največje ljubezni do mene in vsega človeštva.
Za naprej se je hočem udeleževati z večjo zavzetostjo. Iz nje moram tudi
živeti. Jezus, računaj z menoj! Ker veš, da sem slaboten, te prosim, da mi
pomagaš. S svetim Pavlom hočem živeti v veri vate, ki si me vzljubil in daroval
zame sam sebe. Rad bi s tvojo pomočjo na priprošnjo tvoje Matere dosegel, da bi
sveta Evharistija postala vir in vrhunec vsega mojega življenja in delovanja.
petek, 14. februar 2014
Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu
V
Ljubljanskem škofijskem listu je škof 30. maja 1942 objavil posebno naročilo
vsem duhovnikom, »da po svojih župnijah pridobe družine za to, da se tekom
skupne pobožnosti devetih prvih petkov posvete presvetemu Srcu Jezusovemu«.
Škof naroča, naj bi duhovniki, posebno v mestih, obiskovali družine po domovih.
»Z lepšim in svetejšim namenom ne more vstopiti duhovnik v družino, kakor s
toplim vabilom k posvetitvi. Saj bo presveto Srce samo pomagalo, da se bo ta
sveti apostolat mogel uspešno izvršiti (…) Naše krščanske družine naj bodo v
veselih in žalostnih razmerah polne zaupanja v Božje Srce in polne ljubezni do
Njega. Iz ljubezni naj spolnjujejo njegove zapovedi. To je najbolj gotova pot
do večne sreče, po kateri vsi hrepenimo. Božje Srce Jezusovo naj obilno
blagoslovi naše družine.«
An
četrtek, 13. februar 2014
Škof Rožman, apostol prvih petkov in sobot (9) Družine in prvi petki
Dne
18. novembra 1941 je škof napisal posebno pismo
krščanskim družinam. Tam pravi: »Sami čutite, kako vdira v družine
zaskrbljenost in strah pred tem, kaj bo bodočnost še prinesla. Ne vidimo sicer
v bodočnost, a to je gotovo, da sovraštvo in uničevanje vseh gmotnih in nravnih
dobrin ne more prinesti nič dobrega … Da bo zopet zavladal zunanji mir v
družinah, med nami, ki smo ena narodna družina, in med vsemi narodi, mora
najprej zavladati mir v naših osebnih odnosih do Boga. Skleniti moramo mir z
Bogom …, pa Božji pravičnosti nuditi zadoščenje, kakor ga Bog sam zahteva. K
temu zadoščevanju vabim tudi vašo družino. Ves narod naj zadoščuje za svoje
grehe, da bo vreden Božjega usmiljenja in rešen težkih preizkušenj … Prosim
vas, pridružite se tudi vi skupni pobožnosti deveterih prvih petkov, katero
začnemo z letošnjim decembrom, da bomo skupno zadoščevali Božjemu Srcu in se
iskreno spreobrnili k Bogu, ker v njem je naše rešenje za vso bodočnost, časno
in večno.« To pismo so prejele vse družine, katerim ga je bilo mogoče
dostaviti. To je bil čas, ko so padale prve žrtve.
sreda, 12. februar 2014
Dragi častilci Fatimske Marije in posnemovalci Fatimskih pastirčkov
Če bi radi dolgo živeli na zemlji v službi Jezusovega in Marijinega Srca, vso večnost pa v Njunem objemu,
se 13. februarja priporočimo sestri Luciji ob 9. obletnici njene smrti.
Prosimo jo za našo domovino Slovenijo, ki naj bi po njenih besedah postala "zveda Evrope".
Prosimo, da bi Evropski škofje odprli srca in poti za posvetitev Evrope ob 100 letnici fatimskih dogodkov z obhajanjem petih prvih sobot.
"Pri Bogu ni nič nemogoče", še zlasti če prošnjo podpre njegova in naša Mati Marija (JMS).
se 13. februarja priporočimo sestri Luciji ob 9. obletnici njene smrti.
Prosimo jo za našo domovino Slovenijo, ki naj bi po njenih besedah postala "zveda Evrope".
Prosimo, da bi Evropski škofje odprli srca in poti za posvetitev Evrope ob 100 letnici fatimskih dogodkov z obhajanjem petih prvih sobot.
"Pri Bogu ni nič nemogoče", še zlasti če prošnjo podpre njegova in naša Mati Marija (JMS).
Naročite se na:
Komentarji (Atom)