Msgr. Delmas, škof v Angersu, je bil V LURDU DELEŽEN 68. ČUDEŽA, ki je bil javno objavljen v nedeljo, 27. marca 2011. Njegov tajnik Sergij François poroča:
»Po kirurškem posegu v juniju leta
1997 je bila moja leva noga skoraj paralizirana … Nikoli nisem prosil Marije
pomoči zase, ampak sem vedno molil za druge bolnike.
Vse se je pričelo 12. aprila 2002 v
popoldanskem času. Nahajal sem se v cerkvi sv. Bernardke pred votlino, da bi
prejel zakrament bolniškega maziljenja. Ob koncu obreda se je mladi gospe ob
meni pričelo kolcati. Kot svojo hčerko sem jo prijel za roke, da bi jo
potolažil, pri tem pa sem rekel: 'Vse bo dobro. Marija je tukaj in nas vidi.'
V tistem trenutku je vse moje telo
spreletel nenavaden srh … Domov sem odšel na svojih nogah. Šele ko sem hodil
vzdolž obale sv. Jožefa, sem opazil spremembo. Običajno sem se vzpenjal tako,
da sem se naslanjal na palico! […] Bolnišnica v Anjouju je tri dni kasneje
prijavila ozdravljenje na uradu za ugotavljanje čudežev.«
www.famillechretienne.fr
Po znamenju z nebes, v noči s 25. na
26. januar 1938, je sestra Lucija, vidkinja fatimske Device, razumela, da je
vojna, ki jo je Mati Božja napovedala v svojem sporočilu 13. julija, blizu. Po
več poizkusih je končno obvestila škofa iz Leirie msgr. da Silvo.
Še posebej je potrebno omeniti 6.
februar 1939, ko mu je šest mesecev pred uradno napovedjo vojne pisala o
skorajšnjem spopadu evropskih razsežnosti. Ob tem je izpostavila izjemno
pomembno stvar: Portugalski bo prizaneseno zaradi narodne POSVETITVE
PORTUGALSKE MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU, ki so jo opravili portugalski škofje
in jo obnovili 13. maja 1938.
Lucijina vnaprejšnja napoved se je
uresničila dobesedno: noben portugalski vojak ni sodeloval v vojni in nobena
tuja vojska tudi za kratek čas ni zasedla Portugalske. Medtem ko je vsa Evropa
pet let trpela zaradi strašne vojne, je samo Portugalska ostala v miru.
www.fatima100.fr
Ves mesec
december leta 2009 se je »zelo svetleča bela silhueta«, obdana s pasom
»savojsko modre barve«, pojavljala na različnih krajih v Egiptu. Po prepričanju
koptskega pravoslavnega škofa Anba Theodosiusa je šlo za »PRIKAZOVANJA SVETE
DEVICE«. Ti dogodki so povzročili veliko gorečnost. Več kot 200.000 kristjanov
in muslimanov zagotavlja, da so bili priča prikazovanjem Device Marije.
»Devica, ki je
brez dvoma oblečena v bela in modra oblačila, ne more biti prikazen«, razlaga
šestintridesetletni Rami, poročevalec agencije France Presse. V Egiptu
je v koptski Cerkvi mesec december posvečen Devici Mariji. »Sveta Devica se je
prikazala v Warrak Al-Hadar (Giza) pri cerkvi, ki nosi njeno ime. Dogodek je
velik blagoslov za Cerkev in ves egiptovski narod«, razlaga še Anba Theodosius.
V intervjuju za
revijo Familia Christiana je župnik pravoslavne koptske župnije v El
Warrak Abbouna Loustos Kamel Dos povedal: »V nas ta dogodek vzbuja brezmejno
veselje. Prikazovanja nam dajejo čutiti, da je Devica Marija z nami … Že
večkrat je tukaj egiptovskim sinovom izkazala posebno ljubezen. Egipt je
dežela, ki jo Gospod blagoslavlja.«
Paul Ohlott
actualitechretienne.wordpress.com
8. septembra 2015 so na praznik
Marijinega rojstva v Yahoudu v Siriji ob navzočnosti škofa nadškofije Homs,
apostolskega nuncija in katoliškega grško-melkitskega patriarha praznovali
POSTAVITEV OGROMNEGA KIPA DEVICE MARIJE. Po mnenju mestnega župnika Georgesa
Haddada je ta kip odgovor džihadistom, ki so v času svoje okupacije uničili
številne kipe ali ikone.
Nekaj dni po osvoboditvi tega mesteca so
se ljudje spomladi 2014 začeli vračati v svoje domove. Nekateri so bili
porušeni, mnogi izropani. Župljani so povedali župniku Georgesu, da je KIP
DEVICE MARIJE V KAPELICI OB KATEDRALI JOKAL. Naslednji dan so otroci pohiteli
tja in videli, da Devica Marija spet joče. »Videl sem solzo v kotičku njenih
oči in Devica Marija je sijala v čudoviti luči 48 ur,« razlaga župnik.
Ali je Devica Marija jokala zaradi naših
tegob? Od veselja ob naši vrnitvi? »Tega ne vemo,« pravi župnik Georges, »toda
odločili smo se, da jo častimo in ji posvetimo župnijo.« Novi kip, ki ga
opogumlja, so postavili na trgu pred cerkvijo, s katero so džihadisti grdo
ravnali.