Marija jo je kronala in jo vzela s seboj v raj

Okoli leta 1580 je revna pastirica iz belgijske Flandrije tako močno ljubila sveto Devico Marijo, da se je medtem, ko je pasla čredo, vsak dan odpravila h kapelici molit. Ker je videla, da je bil kip brez okrasja, mu je mlada pastirica iz kosa blaga izdelala plašč. Pogosto je spletla krono iz cvetlic in mu jo položila na glavo ter pri tem rekla: »Mati moja, na tvojo glavo bi hotela položiti krono iz zlata in biserov, ker pa sem revna, te prosim, da sprejmeš to skromno krono iz rož.«

Deklica je zbolela in je bila na smrtni postelji. Dva redovnika, ki sta šla tam mimo in se usedla k počitku pod drevesom, sta kar naenkrat imela isto videnje: uzrla sta skupino izjemno lepih devic in med njimi je bila ena, ki je vse prekašala po lepoti in veličastnosti.

Eden od njiju jo je vprašal, kdo da je: »Sem Mati Božja in s temi devicami grem v bližnjo vas poiskat umirajočo pastirico, ki me je pogosto obiskovala.« Nato je izginila.

Redovnika sta rekla: »Pojdiva še midva in jo poiščiva!« Napotila sta se proti vasi in v majhni kmečki hiši našla umirajočo pastirico, ki je ležala na slami. Pozdravila sta jo in ta jima je rekla: »Brata, prosita Boga, da vama pokaže, kdo je prišel k meni in mi pomaga.« Pokleknila sta in ob pastirici zagledala Marijo, ki jo je tolažila. V roki je imela krono. Medtem, ko so svete device začele peti, se je pastiričina duša ločila od telesa. Marija ji je nadela krono, jo vzela v svoje naročje in jo s seboj odvedla v raj.

Sv. Alfonz Ligvorij, Marijina slava