Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 15. marec 2020

Povzetek zapisnika seje odbora Združenja posvečenih JMS, ki je bila v soboto, 18. januarja 2020 v samostanu Stična

Redne mesečne pobožnosti posvečenih JMS v samostanu Stična. Z novim letom so zaključena redna molitvena srečanja posvečenih JMS na zadnji petek v mesecu. Povabljeni smo, da se skupaj z Bernardovo družino udeležujemo mesečnih srečanj vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne od 14.30 do 16.30 v Opatovi kapeli. K oblikovanju pobožnosti so povabljeni tudi duhovniki iz Odbora. Še naprej ostanejo v baziliki fatimska srečanja z molitvijo rožnega venca, sveto mašo in procesijo z Marijinim kipom in lučkami vsakega 13. v mesecih od maja do oktobra.
Postna duhovna obnova v Stični bo v soboto, 29. februarja 2020, dopoldne.
Letno srečanje posvečenih JMS bo organizirala koprska škofija v Logu pri Vipavi 13. junija 2020. Srečanje se bo pričelo z molitvijo rožnega venca, nadaljevalo s sveto mašo. Po kosilu bodo pete litanije v cerkvi v Vrhpolju, kjer imajo nov mozaik p. Marka Rupnika.
Duhovne vaje bodo v drugi polovici julija 2020 v Assisiju z naslovom: Ljubezen svetega Frančiška do Marije.
Skupna letna seja odbora z animatorji bo v soboto, 9. maja 2020, v Stični. Animatorje zastopnike župnij bomo na kratko seznanili z našim poslanstvom in nalogami, s katerimi bi oživili širjenje posvetitve in življenja po posvetitvi JMS. Na seji bodo animatorji poročali o dobrih praksah v domačih župnijah.
Vrtnice 2020. Ob 20-letnici izhajanja so po vsebini evharistične, ker se spominjamo 10-letnice slovenskega evharističnega kongresa in 10-letnice beatifikacije evharističnega mučenca bl. Alojzija Grozdeta. Napisano v Vrtnicah naj bo spodbuda za duhovniški poklic, ki je posebna naloga v Cerkvi. Mladi bi morali začutiti, kako nekaj velikega je mašna daritev, drugače se bodo težko odločali in prevzeli poklic duhovnika. Mi smo poklicani, da molimo in obnovimo zdrava jedra s posvetitvijo družin JMS.
20-letnica posvetitve posameznikov, družin in skupin JMS v tretjini slovenskih župnij. Vsi posvečeni v združenju JMS smo dolžni sodelovati pri poživitvi dosedanjega prizadevanja pri posvetitvi župnij in posameznikov JMS. Priprave in potek so uspešnejše, če pride spodbuda s strani cerkvenih dostojanstvenikov (škofa, dekana, župnika, kaplana, diakona). To se je pokazalo leta 2016, ko so pri romanju kipa fatimske Marije po slovenskih župnijah sodelovali vsi škofje. V nekaterih župnijah so skrbno vodili evidence posvečenih JMS, drugod je bilo vodenje manj natančno. Nekateri župniki so v tem obdobju tudi zamenjali župnije, novi pa imajo svoj pogled na posvetitve. Drugi so mnenja, da je dovolj vsakoletna obnovitev posvetitve slovenskega naroda Mariji ob prazniku Marijinega vnebovzetja 15. avgusta.
Sodelovanje na Radiu Ognjišče, kako pospešiti posvetitve JMS na župnijah. Pripraviti je potrebno vsebinski okvir in pridobiti duhovnike in laike, posvečene JMS, za nadaljnje sodelovanje pri oddajah na Radiu Ognjišče.
Posvetitev JMS otrok obiskovalcev verouka. Kateheti in katehistinje imajo z domačimi župniki veliko priložnost, da na primeren način s pričevanjem nagovorijo otroke o posvetitvi JMS. Konkretno dejanje si otroci zapomnijo vse življenje. Vedno lahko uporabimo primer drže otroka – sv. Jacinte. Poiskati je potrebno še druge zglede in jih predstaviti mladim.
Sodelovanje na vseslovenskem »Fest mladih« v Murski Soboti. 16. in 17. maja 2020 bo potekal v Murski Soboti »Fest mladih« po vzoru vsakoletnega srečanja mladih v Medžugorju. Aktivnosti za srečanje so v polnem teku. Povabljeni smo, da sodelujemo tudi s predstavitvijo našega poslanstva v slovenski Cerkvi.
Organizirati posvet o posvetitvi JMS jeseni 2020. Poleg kratkega pogleda v dosedanje delo naj bi bila vsebina posveta stopiti v svet med mlade in družino, evangelizacija mladih. Mladi so vedno manj odzivni in vedno bolj odvisni in zasvojeni z modernimi vsebinami po elektronskih medijih. Odvisni so tudi vedno mlajši in v takem stanju ne morejo in ne znajo slediti pri verouku. Njihov vizualno močan svet je drugje, ne pri naravno posredovani govorici. Pri otrocih je medsebojno srečanje odnos. V Fatimi in drugih mestih Marijinih prikazovanj so bili izbrani otroci. Vemo, da je otrok zmožen čutiti dihanje Srca Jezusa in Marije. Pripraviti in organizirati je potrebno duhovne vaje za otroke, starše in stare starše. Moliti za še nerojene otroke, povedati, da jih imamo radi že sedaj v maminem telesu, kot je bil Jezus devet mesecev pod Marijinem Srcem. Otroku naj bo Jezus predstavljen kot ljubezen. Za pripravo vsebine posveta je imenovan pripravljalni odbor.
Sodelovanje s prispevki za glasilo V Materini šoli. Duhovnike, redovnike, župnike, župnijske animatorje in druge aktivne župljane vabimo in spodbujamo, da napišejo pričevanja iz svojih sredin o dejavnostih pri posvečevanju JMS in sadovih posvetitev. V reviji je v ta namen odprta nova rubrika »Življenje iz posvetitve JMS«. Pisne prispevke pošljemo na naslov: anton.nadrah@rkc.si
V samostanu je na zalogi še veliko natisnjenih knjižic izpod peresa p. Antona Nadraha. Najti je treba način, kako to dragoceno gradivo posredovati med vernike. Knjižica »Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu« je bila prevedena v devet svetovnih jezikov. V preteklosti je bila vzpostavljena dostava v knjigarno v Medžugorje, vendar se je ta dostava ustavila.
Jezusovi in Marijini častilci, nasvidenje v Stični v soboto 29. februarja 2020 na postni duhovni obnovi in v soboto 9. maja 2020 na skupni seji odbora z animatorji.
Lep pozdrav v JMS!
Srečko Fras, Predsednik Združenja posvečenih JMS

sobota, 14. marec 2020

ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS Božja ljubezen nas vabi k ljubezni (10) Teža in plačilo križa

Jezus bi nas lahko odrešil tudi brez križa. Izbral pa je križ, kar kaže, da je v njem posebna vrednost. To je takrat, kadar je križ povezan z ljubeznijo iz pokorščine in tako postane znamenje največje ljubezni. To je bilo pri Jezusu.
Naš križ prinaša podobne sadove kakor Jezusov križ. Seveda le, če svoj križ povezujemo z njegovim križem in ga nosimo s potrpežljivo ljubeznijo. Naš križ dobiva vso svojo odrešenjsko moč iz Jezusovega križa.
Sv. Pavel je ob dejstvu svojega trpljenja zapisal: »Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč. Vesel sem torej slabotnosti, žalitev, potreb, preganjanj in stisk za Kristusa. Kajti močan sem tedaj, ko sem slaboten« (2 Kor 12,9s).
Pravilnega gledanja na križ se učimo pri svetnikih. Sv. Roza iz Lime je v pismu zdravniku Castillu zapisala, kaj ji je glede vrednosti trpljenja razodel Jezus: »Naj se vsi zavedajo, da za trpljenjem vedno prihaja milost. Naj se prepričajo, da pot do izredne milosti vodi samo skozi hudo trpljenje. Ene same stopnice vodijo v nebesa. Brez križa ni poti v raj.«
Bog po sv. Katarini Sienski pravi o popolnih: »Veselijo se, ko trpijo bolečine. Niso samo potrpežljivi, ampak se ponašajo z mnogimi stiskami zaradi mojega imena.«
Bolečina je kakor glas zvonca, ki nas kliče k molitvi. V bolečini spoznamo Božji obisk in klic k spreobrnjenju.
»Križ je pot do vseh kreposti,« je zapisal sv. Tomaž Akvinski.
Sv. Rajmund Penjafortski je svaril: »Bog varuj, da bi bili med tistimi, ki žive lagodno, mirno in varno in jih ne tepe Božja šiba. Živijo v zadovoljstvu, toda v trenutku lahko padejo v pekel. Nasprotno pa morajo vašo čistost in pobožnost preizkusiti pogosti udarci, ker ste Bogu všeč in po volji. Postati mu morate vdani do najpopolnejše iskrenosti. Če se pomnožijo nad vami bolečine, jih morate sprejeti z veseljem in kot dokaz Božje ljubezni.«
Tomaž Kempčan ugotavlja. »Če voljno nosiš križ, bo tudi tebe križ nosil in te privedel do zaželenega cilja, kjer bo namreč konec vsega trpljenja, čeprav ga tukaj ne bo.«
»Ko boš tako daleč, da ti bo bridkost sladka in prijetna zaradi Kristusa, tedaj vedi, da je dobro s teboj, zakaj našel si raj na zemlji. Dokler ti je težko trpeti in bi rad trpljenju ubežal, dotlej ti ne bo dobro in bridkost, ki pred njo bežiš, bo vedno za teboj. Če se vdaš v to, kar mora biti, to je, da trpiš in umiraš, bo kmalu bolje in našel boš mir.«
Če smo deležni teže križa, bomo deležni tudi plačila križa. Mala Terezija se sprašuje: »Ali je še kje večje veselje kakor trpeti iz ljubezni do tebe? Čim večje je trpljenje in čim manj pada drugim v oči, tem bolj blažen je tvoj nasmeh, moj Bog! Pa recimo, da bi tudi ti tega ne videl ali ne upošteval (kar seveda ne more biti), bi bila vendar srečna v svojem trpljenju, ker bi upala, da bom s solzami preprečila ali zbrisala vsaj en greh zoper vero.«
Končajmo z mislijo na Mater Marijo. Glede češčenja Marijinega brezmadežnega Srca je arški župnik sv. Janez Vianney dejal: »Ljubezen Marijinega Srca do nas je tako velika, da je v primeri z njo ljubezen src vseh mater kakor košček ledu. Vsaj jaz sem prejel iz Marijinega Srca že toliko milosti, da ne bi bilo nobene več, če bi to Srce ne bilo neizčrpno.«

petek, 13. marec 2020

FATIMA PO STOLETNICI Fatimski pastirji XIV Prerokba o svetem očetu


»Ali so na kraju prikazovanj zgradili kapelico kot je naročila Marija?« se je Nika spomnila šestega prikazanja.
»Seveda, v Irijski globeli so sezidali kapelico na mestu Marijinega drevesa. To je zadostovalo v prvih letih. Toda potem je prihajalo v Fatimo čedalje več romarjev. Najprej so zanje postavili veličastno baziliko posvečeno Naši ljubi Gospe rožnega venca. Toda tudi ta je kmalu postala premajhna, zato so zgradili še večjo baziliko Svete Trojice.«
»Kaj je bilo z Lucijo? Ona ni zbolela kot njena prijatelja?«
» Lucija je živela v samostanu in se trudila, da bi izpolnila Marijino naročilo glede skrivnosti, ki so ji bile zaupane. Marija je naročila otrokom, naj se naučijo brati in pisati. Takrat je samo Frančišek hodil v šolo, a ne prav navdušeno. Za dekleta takrat ni bilo v navadi, da bi obiskovale v šolo. Vendar so Luciji in Jacinti potem to dovolili. Otroci nekih skrivnosti niso smeli povedati. Lucija je to kasneje zapisala in sporočila svetu, ko je prišel čas za to.«
«Zakaj so morali počakati? Jaz že ne bi mogla tako dolgo molčati. Povedala bi svoji mami, pa naj bi se ona potem pomenila z nebeško mamo.«
»Mislim, da to ni tako preprosto. Bog je gotovo vedel, zakaj mora biti tako.«
»In kaj je bilo v tej skrivnosti?«
»Marija je pastirčkom obljubila, da bo po koncu vojne svetu podeljeno nekaj časa miru. Po Marijini napovedi bi se izognili vojni tudi, če bi Rusijo posvetili njenemu brezmadežnemu Srcu. To se ni zgodilo in izbruhnila je druga svetovna vojna.«
»Kako pa so otroci, ki še brati niso dobro znali, vedeli za Rusijo?«
»Otroci so mislili, da gre za žensko z imenom Rusija. Šele pozneje je Lucija razumela, da je Marija mislila na deželo, kjer se je ravno tedaj začel rojevati brezbožni komunizem. Rusijo je papež šele mnogo pozneje posvetil Mariji in verjamemo, da smo bili zato obvarovani pred novo svetovno vojno.«
»Je tudi tretji del skrivnosti govoril o vojni?«
»Pravzaprav ne. Otroci so videli škofa v belem, ki se je trudoma vzpenjal na nek hrib s križem na vrhu. Za njim so šli škofje, duhovniki, redovnice in tudi navadni verniki … Vrhu hriba so bili vojaki, ki so jih pobijali. Začeli so s škofom v belem. Lucija je to videnje popisala in ga v zapečateni kuverti poslala v Vatikan. Nanjo je napisala letnico 1960, ker je presodila, da je prej ne bi razumeli. Toda v Vatikanu tega pisma tudi tedaj niso objavili. 13. maja leta 1981 je bil storjen atentat na papeža Janeza Pavla II. Papež je sklepal, da je bil škof v belem prav on. Vendar ni umrl. Bil je prepričan, da je Marijina roka preusmerila smrtonosno kroglo.«
»O tem sem pa že slišala. Kroglo je sveti oče daroval Mariji. Vkovali so jo v njeno krono v Fatimi!«
«Prav si slišala. Mislim, da je to lep zaključek stoletne zgodovine fatimskih prikazovanj. Se vama zdi, da smo izpolnili Marijina pričakovanja?«
»Naš dedek pravi, da se moramo pri vsakem delu truditi. Vedno nam pač vse ne uspe. Tako se trudimo tudi, da bi ubogali Marijine prošnje. Ni vedno lahko.«
S to modro ugotovitvijo smo se poslovili. Verjamem, da nisem tega večera razmišljala o tem samo jaz, ampak tudi otroka – pastirčka sodobnega časa.
Valerija Ravbar

četrtek, 12. marec 2020

Lurd, »nerazložljiv pojav«

Obstaja na tisoče poročil o »nerazložljivih« pojavih, ki se vsako leto zgodijo v svetišču v Lurdu, ki je eno od najbolj obiskanih na svetu. Vendar Cerkev, ki za vsak primer posebej sprejema stroge kriterije za znanstveno analizo, dejansko smatra le redka ozdravljenja za čudežna.
Kljub vsemu je za mnoge ljudi že »čudež« pogovor s šarlatani, ki je brez kakršnega koli znanstvenega temelja. Ta drža, ki jo imajo tudi nekateri »intelektualci«, je v nasprotju s spoštovanja vrednim stališčem uglednih znanstvenikov, med katerimi je dr. Luc Montagnier, dobitnik Nobelove nagrade za medicino leta 2008, ki je med drugim odkril virus HIV.
Bivši direktor Pasteurjevega inštituta in sijajni znanstvenik je svoje mnenje o čudežih v Lurdu predstavil v knjigi Le Nobel et le Moine (Nobelovec in menih), v kateri je predstavljen pogovor s cistercijanskim menihom Michelom Niassautom. Ko se v dialogu približuje tema o nerazložljivih ozdravljenjih v Lurdu in na vprašanje p. Michela, kaj o tem meni nevernik, Montagnier odgovarja: »Kadar je nek pojav nerazložljiv in če je resnično kot takšen preverjen, ni nobenega razloga, da bi ga zanikali.«
Montagnier trdi, da je »v lurških čudežih nekaj nerazložljivega« in kritizira stališče nekaterih znanstvenikov, ki »delajo napako, ko zavračajo to, česar ne razumejo. Ta drža mi ni všeč. Pogosto navajam misel astrofizika Carla Sagana: 'Odsotnost dokaza ne dokazuje neresničnosti.'« Montagnier nadaljuje: »Kolikor sem preučeval čudeže v Lurdu, verjamem, da gre pri njih za nekaj nerazložljivega.«
Vir: Aleteia

sreda, 11. marec 2020

Gospodova dekla

Ustavimo se ob Marijinem odgovoru angelu: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« V čem se izraža Marijina vloga dekle? V popolni odpovedi sebi in popolni predanosti Bogu, v iskreni poslušnosti njegovim načrtom, vse do konca svojega življenja, pa naj bo še tako težko. Pritrditev ob angelovem oznanjenju vpliva na vse nadaljnje Marijino življenje, ki je bilo prežeto s Svetim Duhom, s katerim je bila napolnjena. To življenje je popolnoma usmerjeno na Jezusa. Marija ne živi zase, ampak za Jezusa. Za Jezusa je pravzaprav živela že pred angelovim oznanjenjem, le da se tega ni zavedala. Ni namreč še vedela, da bo postala Božja mati.
Angelovo oznanjenje, da bo postala Božja mati, je najvišja in edinstvena Božja odlika za kakšno žensko: postati mati Boga-človeka. Še več. Po tej odliki Marija ne presega le vseh ljudi, ampak tudi vse angele. Zato je kraljica vseh angelov in svetnikov. Značilno pravi sv. Bonaventura: »Bog bi lahko ustvaril večji svet in sijajnejša nebesa, ni pa mogel stvarí više povzdigniti, kakor jo je povzdignil, ko jo je napravil za svojo mater.«
Lahko bi se prevzela in se pred ljudmi poviševala, a ostala je skrajno ponižna dekla, popolnoma na razpolago Božjim načrtom. Bog po takšni ponižnosti dela največje čudeže milosti in svetosti. Ker je Bog Oče naprej vedel, da bo hotela biti Gospodova dekla, jo je izbral in povišal za Gospodovo mater.
Pritrditev Božjim načrtom je hkrati odpoved sebi in svojim načrtom. Pri tem se ljudje običajno oziramo nazaj na to, kar smo morali žrtvovati in za to žrtev pričakujemo od Boga nagrado. Marija za svoje zvesto služenje ni pričakovala nobene nagrade. Vendar je prav ta odpoved sebi in svojim pričakovanjem v korist Božji volji vedno zelo rodovitna. Marija je v Božjih očeh tako velika, tako povišana, ker je hotela biti Božja dekla, Bogu popolnoma na razpolago. Isto razpoloženje je izraženo v očenašu: »Zgodi se tvoja volja!« Kdor vedno tako živi, je svet. Po takih ljudeh dela Bog velike čudeže v človeških dušah.
p. Anton