Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 11. februar 2018

Rožni venec otrok


Kristusove besede: »Pustite otroke priti k meni« so vzeli dobesedno v gibanju »Rožni venec otrok«. To je laično gibanje, ki ima za cilj ustanavljanje molitvenih skupin, ki so sestavljene iz otrok, in jih vodijo otroci; odrasli so dobrodošli le v vlogi »angela varuha«.
Zaželena starost molivcev je od 4 do 14 let, sicer so dobrodošli tudi otroci, ki izstopajo iz tega starostnega okvira. V gibanju poudarjajo, da so bili vidci: Bernardka iz Lurda in vidci iz Fatime znotraj tega starostnega okvira.
Začelo se je pred sedmimi leti, ko se je župnija v ameriški zvezni državi Connecticut znašla v težki finančni situaciji. Župnik je dobil navdih, da spodbudi otroke k molitvi pred Devico Marijo v prepričanju, da bo njihova molitev najprej uslišana.
Aprila 2011 se je prvič sestala ta molitvena skupina otrok. Do uslišanja je prišlo že naslednjo nedeljo, ko je bila nabirka pri sveti maši rekordno visoka.
Sčasoma se je gibanje začelo širiti po vsej Ameriki in nato se je razširilo na vseh šest kontinentov in v sedemindvajset držav, vključno s Kenijo, Argentino, Anglijo, Avstralijo, Indijo, Mehiko in številne druge.
Iz Kenije pričujejo o tem, da so na ozemlju tistih župnij, kjer deluje to molitveno gibanje, ugasnili nemiri in izgladili spori, od drugod pa prihajajo novice o večji vključenosti celih družin v molitvene skupine.
Na uradnih straneh gibanja (http://childrensrosary.org/?page_id=2969&lang=ense) je zemljevid z vsemi mesti na svetu, kjer organizirajo te molitve otrok; podana so tudi preprosta navodila (http://childrensrosary.org/?page_id=2007&lang=en), kako začeti s takšno molitveno skupino v katerikoli župniji in kakšen naj bi bil program teh molitvenih srečanj.
Na prvem srečanju se otroci posvetijo presvetemu Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu, in po rožnem vencu, ki ga molijo na kolenih, se vsa srečanja sklenejo z molitvijo Oče naš, Zdrava, Marija in Slava Očetu za papeža.
Ivo Džeba, Bitno.net

sobota, 10. februar 2018

»Rožni venec je najmočnejša molitev.«


V septembru 2016 umrli p. Gabrijel Amorth, glavni eksorcist Vatikana in rimske škofije, je verjetno najbolj znan izganjalec hudiča na svetu. V uvodu svoje zadnje knjige Il mio Rosario (Moj rožni venec; ed. San Paolo, Italija) je zapisal: »Mislim, da je rožni venec najmočnejša molitev.«
P. Amorth je posvetil velik del svojih spisov vprašanju eksorcizmov in osebi hudiča. Ko se je pri devetdesetih letih upokojil, se je končno odločil, da nam odkrije vir svoje notranje moči. Našel jo je v vsakodnevni molitvi v kapeli in v meditaciji dvajsetih skrivnosti rožnega venca. Molitev ga je podpirala v njegovem vsakdanjem boju proti najbolj subtilnim pojavom zla v času dolgoletnega dela v službi rimske škofije.
Aleteia

petek, 9. februar 2018

Cvetovi za Marijo Papežev poziv k molitvi rožnega venca



Papeževo sporočilo je bilo projicirano na velikih ekranih po vsej molitveni ploščadi v Fatimi, posneto pa je bilo 30. septembra med zasebnim obiskom škofa iz Leirie-Fatime in predstavnikov fatimskega svetišča.
Papež se je pridružil sklepu stoletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi s posebnim sporočilom, ki so ga predvajali romarjem, zbranim v Irijski globeli, ob sklepu mednarodne svete maše 13. oktobra 2017.
»Priporočam vam, da nikoli ne opustite molitve rožnega venca, vztrajajte v tej molitvi, kot je Ona sama naročila,« je dejal papež, pokazal rožni venec, ki ga je imel v žepu, in podelil blagoslov.
Papeževo sporočilo je bilo predvajano udeležencem slovesnosti mednarodnega romanja 13. oktobra na velike ekrane nameščene po vsej molitveni ploščadi.
»Ne oddaljujte se od Matere: tako kot se otrok v bližini svoje matere počuti varnega, tako se tudi mi v bližini Device počutimo na varnem, ona je naša varnost,« je rekel papež.
Frančišek je tudi v španskem jeziku pozdravil vse udeležence »sklepne slovesnosti stoletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi« in obudil spomin na svoje romanje v Fatimo maja letos [2017].
»Globoko v srcu nosim spomin na to potovanje in na blagoslove, ki jih je Devica Marija podarila meni in Cerkvi tisti dan,« je dejal.
»Dragi bratje, na dan, ko obhajate sklep stoletnice prikazovanj Device Marije v Fatimi, vam pošiljam svoje pozdrave in svoj blagoslov. Globoko v srcu nosim spomin na to potovanje in na blagoslove, ki jih je Devica Marija podarila meni in Cerkvi tisti dan. Ne bojte se. Božja dobrota prekaša vse naše slabosti, On nas zelo ljubi. Pojdite naprej in se nikoli ne oddaljujte od Matere. Tako kot se otrok v bližini svoje matere čuti na varnem, se tudi mi v bližini Device Marije počutimo varne. Ona je naša varnost.
In na koncu vam še enkrat priporočam: nikoli ne opustite molitve rožnega venca. Nikoli ne zapustite rožnega venca, molite rožni venec, kot je Ona sama naročila. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
In molite tudi zame.
Hvala!«

četrtek, 8. februar 2018

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI


Med naročili, ki jih je nebeška Gospa dala fatimskim pastirčkom in po njih nam, zelo izstopa molitev rožnega venca. Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Gospa rožnega venca naročila: »Še naprej vsak dan molite rožni venec.«
Natanko sto let pozneje, 13. oktobra 2017, je papež Frančišek zbranim romarjev ob sklepu fatimske stoletnice priporočil: »Priporočam vam, da nikoli ne opustite molitve rožnega venca, vztrajajte v tej molitvi, kot je Ona sama naročila.«
Spodbude, zgledi in pričevanja, ki jih bomo objavljali, naj nam bodo v pomoč, da bomo rožni venec radi molili, vedno bolj poglobljeno in zanj navdušili še druge. Naj nas ne moti, če kakšen zgled poznamo že od prej. Morda ga kdo drug ne pozna. Med tistimi, ki molijo rožni venec, so papeži in škofje ter v civilnem življenju poznani ljudje, še več pa je takih »malih«, ki so Jezusu posebno pri srcu in ve zanje le Bog in morda še kdo od najbližjih.

sreda, 7. februar 2018

Občasna razstava Baba wa Bambuti



Obisk misijonarja in antropologa Paula Schebeste na Slovenskem leta 1933 in njegova afriška zbirka v Slovenskem etnografskem muzeju

Muzej krščanstva na Slovenskem v okviru svojega poslanstva načrtno dokumentira tudi misijonsko delovanje Slovencev po svetu od 19. stoletja dalje. V sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (SEM) že več let zbira podatke o misijonarjih in misijonarkah v Severni in Južni Ameriki, v Afriki in Aziji.
21. decembra 2017 smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem odprli novo občasno razstavo na temo delovanja misijonarjev po svetu in spoznavanja drugih kultur. Panojska razstava Baba wa Bambuti z izbranimi muzejskimi eksponati v ospredje postavlja predstavitev avstrijskega misijonarja in antropologa dr. Paula Schebesto (1887–1967), ki je oktobra 1933 prišel v Slovenijo in za širšo javnost pripravil predavanja o svojih antropoloških raziskavah v pragozdovih Konga. Kot je zapisal avtor razstave, dr. Marko Frelih, kustos za afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, so bila predavanja zelo odmevna predvsem zaradi privlačne, eksotične vsebine, ki je bila povezana z ljudmi, ki so jih vsi poznali pod imenom Pigmejci. Schebesta je odprl nove poglede na ljudstvo, ki ga je imenoval Bambuti, in je kritično ocenil stereotipne predstave in predsodke o majhnih ljudeh. Schebestova predavanja v Ljubljani, Celju in v Mariboru so spremljali tudi slovenski časopisi in objavljali zanimive prispevke. Ker so bile njegove terenske raziskave med drugim osredotočene na dokumentiranje verskih predstav o Bogu, o stvarjenju in večnem življenju, je Schebesta pritegnil tudi pozornost slovenskih teologov. Med njimi je bil dr. Lambert Ehrlich, profesor primerjalnega veroslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki je s Schebesto sodeloval v misijonskem središču v Mödlingu pri Dunaju. Verjetno ga je prav Ehrlich povabil v Slovenijo in organiziral njegova predavanja.
Schebesta je Ehrlichu podaril manjšo zbirko različnih predmetov (nakit, orožje, orodje, kačjo in krokodiljo kožo, itd.). Zbirka, ki šteje 96 inventariziranih enot, pripada različnim etničnim skupinam ljudstva Bambuti in njihovim sosedom na obsežnem ozemlju pragozda ob reki Ituri v Kongu. Vsi predmeti so danes shranjeni v Slovenskem etnografskem muzeju in sodijo med dragocene materialne vire, ki dokumentirajo izjemno afriško kulturno dediščino, s katero so se Slovenci seznanili po zaslugi dr. Paula Schebeste jeseni leta 1933.
Muzej krščanstva na Slovenskem je izdal tudi istoimensko spremno publikacijo, ki je v celoti prevedena v angleščino. V knjigi je na 83 straneh predstavljeno delo Paula Schebeste med Pigmejci, njegove povezave s slovenskim duhovnikom dr. Lambertom Ehrlichom, prvič so objavljeni etnološki predmeti ljudstva, ki so Schebesto poimenovali Baba wa Bambuti - oče Bambutijev.
Razstava, ki smo jo pripravili ob 130. obletnici rojstva in 50. obletnici smrti dr. Paula Schebeste, bo v Muzeju krščanstva na Slovenskem na ogled do 3. aprila 2018.
mag. Nataša Polajnar Frelih,
direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem