ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS SRCE JEZUSOVO NAŠE UPANJE (22) Povratek k virom

Verniki se morajo po besedah Pija XII. v okrožnici o češčenju Srca Jezusovega »za češčenje Presvetega Srca Jezusovega vrniti k Svetemu pismu, k nauku izročila in k sveti liturgiji kot k čistemu in globokemu viru, če hočejo prodreti v njegovo notranje bistvo in s pobožnim premišljevanjem prejeti hrano za okrepitev in večanje verske gorečnosti. Če to češčenje verniki gojijo stalno, z razsvetljenim razumom in globokim spoznanjem, je nemogoče, da ne bi prišli do tistega prijetnega spoznanja Kristusove ljubezni, ki je vrhunec krščanskega življenja« (št. 55).

Pij XII. se vnaprej veseli »duhovnih sadov, ki bodo privreli v Cerkvi, če bodo verniki to pobožnost pravilno, kakor smo jo razložili, razumeli in jo v dejanju izvrševali« (št. 75).

Papež ob naslonitvi na hvalospev za praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, ponižno prosi »Boga, da bi se po vsem svetu čim bolj razširilo najprijetnejše gospostvo in kraljestvo Jezusovega Srca, namreč 'kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni' (št. 75).

 

Četrt ure pred Najsvetejšim (Spodbude sv. Antona Marije Clareta)

Ni treba mnogo vedeti, da mi ugajaš; dovolj je, da me zelo ljubiš. Govori z menoj preprosto, kot bi govoril s svojim največjim prijateljem. 

Ali me moraš za koga kaj prositi?

Imenuj njegovo ime, potem pa reci, kaj bi rad, da zdaj storim zanj. Prosi mnogo! Ne omahuj pri prošnji. Govori mi preprosto in odkrito o ubogih, katere hočeš tolažiti, o bolnikih, katere vidiš, da trpijo, o zablodelih, katere želiš privesti na pravo pot. Povej mi za vsakega vsaj eno besedo.

In zase, mar ne potrebuješ zase kakšne milosti?

Povej mi odkrito, da si obdan z napuhom, samoljuben, nestalen, nemaren … potem me pa prosi, da ti pri majhnem ali velikem naporu pridem pomagat, da se tega osvobodiš. Nikar se ne sramuj! Je mnogo pravičnih, mnogo svetnikov v nebesih, ki so imeli popolnoma enake napake, toda molili so ponižno … in polagoma so se osvobodili. Tudi se ne obotavljaj prositi za zdravje, kakor tudi za srečen konec svojih del, svojih poslov ali študijev. Vse to ti lahko dam in ti bom tudi dal. Želim, da me za to prosiš, kolikor to ni ovira za tvoje posvečenje, ampak ga pospešuje in podpira. In kaj potrebuješ ravno danes? Kaj naj zate storim? Če bi tí vedel, kako zelo želim, da bi ti pomagal!

Imaš prav zdaj kakšen načrt?

Povej mi ga. S čim se ukvarjaš? Kaj premišljuješ? Kaj želiš? Kaj lahko storim za tvojega brata, kaj za tvojo sestro, tvoje prijatelje, tvojo družino, tvoje predstojnike? Kaj bi rad ti zanje naredil? Kar zadeva mene: Mar ne želiš, da bi me častili? Mar ne bi rad nekaj dobrega naredil svojim prijateljem, katere morda zelo ljubiš, ki pa morda živijo, ne da bi mislili name. Povej mi: Kaj danes posebej zbuja tvojo pozornost? Kaj prav zelo želiš? Katera sredstva imaš, da to dosežeš? Povej mi, če se ti kak načrt ne posreči, in jaz ti bom razodel vzroke za neuspeh. Mar me ne bi rad pridobil zase?

Si morda žalosten ali slabo razpoložen?

Povej mi vse podrobnosti, kar te žalosti. Kdo te je ranil? Kdo je užalil tvoje samoljubje? Kdo te je preziral? Poročaj mi o vsem in kmalu boš tako daleč, da mi porečeš, kako po mojem zgledu vse odpuščaš, vse pozabljaš. Kot plačilo boš prejel moj tolažljivi blagoslov. Se morda bojiš? Čutiš v svoji duši tisto nedoločljivo pobitost, ki ni upravičena, pa kljub temu ti ne neha trgati srca? Vrzi se v roke moje previdnosti! Sem pri tebi, na tvoji strani. Vidim vse, slišim vse in te ne zapustim niti za trenutek. Čutiš, da te ne sprejemajo tisti ljudje, ki so te prej imeli radi in so te sedaj pozabili ter se oddaljili od tebe, ne da bi jim dal za to najmanjši povod? Prosi zanje in jaz jih bom pripeljal nazaj, če le ne bodo postali ovira za tvoje posvečenje.

Mar mi nimaš poročati ničesar veselega?

Zakaj ne pustiš, da se veselim s teboj, saj sem vendar tvoj prijatelj? Povej mi, kaj je tvoje srce tolažilo od zadnjega obiska pri meni in te nagnilo k veselju. Morda si doživel prijetna presenečenja, morda si prejel vesele novice, pismo, znamenje naklonjenosti; morda si premagal kakšno težavo, prišel iz zelo težkega položaja? Vse to je moje delo. Ti mi moraš enostavno reči: Hvala, moj oče!

Mar mi nočeš ničesar obljubiti?

Berem v globini tvojega srca. Lahko je varati ljudi, ne pa Boga. Govôri mi torej popolnoma odkrito! Si popolnoma odločen, da se več ne izpostaviš tisti priložnosti za greh, da se odpoveš tistemu predmetu, ki ti škoduje, da ne boš več bral tiste knjige, ki je izzivala tvojo domišljijo, da ne boš hodil s tistim človekom, ki je motil tvoj dušni mir? Ali boš zopet obziren, ljubezniv in prijazen do onega človeka, katerega si imel do danes za sovražnika, ker se je pregrešil zoper tebe?

Pojdi zopet k svojemu navadnemu opravilu, k svojemu delu, svoji družini, k svojemu študiju. Toda ne pozabi na četrt ure, ki sva jo oba tu preživela. Ohrani, kolikor ti je mogoče, molk, skromnost, notranjo zbranost, ljubezen do bližnjega.

Ljubi mojo Mater, ki je tudi tvoja.

Pridi zopet s srcem, ki bo še bolj polno ljubezni, še bolj vdano mojemu Svetemu Duhu! Potem boš našel v mojem Srcu vsak dan novo ljubezen, novo naklonjenost in nove tolažbe.

BESEDA O BOGOSLUŽJU Božje ljudstvo usposobljeno za bogoslužje

Prva Mojzesova knjiga pripoveduje, da sta očak Abraham in njegova žena Sara bila že ostarela in neplodna, ko je Bog Abrahamu obljubil sina. Apostol Pavel v pismu Rimljanom pravi, da je Abraham ob Božji obljubi, čeravno je »videl, da mu je telo že zamrlo, … in da je Sari naročje omrtvelo« (Rim 4,19), verjel Bogu, »ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni« (Rim 4,17). Zaradi tega sveti Pavel pravi, da Abrahamovi sinovi niso sinovi po mesu, ampak so sinovi po Božji obljubi, ki so poklicani v bivanje po Božjem glasu, in so torej sinovi Abrahamove vere. Ustvarjalni Božji klic je Abrahamu podaril sina obljube, Izaka, v naslednjih stoletjih pa je ta isti ustvarjalni klic poklical, ustvaril izvoljeno ljudstvo. Hebrejska beseda qahàl (občina, zbor, občestvo, skupnost) prihaja iz qol (glas): qahàl Jahvè je občestvo, ki ga je sklical Bog. Podobno je z grškim pojmom ekklesia, iz korena glagola kalein, ki pomeni klicati. Oboje prevajamo kot Cerkev.

Ko Bog pokliče Mojzesa in mu naroči naj izpelje ljudstvo iz Egipta, izrazi tudi smoter te izjemne osvoboditve: »ko izpelješ ljudstvo iz Egipta, boste častili Boga na tej gori« (2 Mz 3,12). Častiti Boga za ljudstvo pomeni obhajati njegov kult, torej bogoslužje, ki stalno vključuje pripoved o odrešilnem Božjem delovanju. Ko mu predloži zavezo na Sinaju, Bog pravi: »Če boste res poslušali moj glas in izpolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed vseh ljudstev, kajti moja je vsa zemlja. Vi mi boste kraljestvo duhovnikov in svet narod« (2 Mz 19,5–6). In prerok Izaija pravi: »Ljudstvo, ki sem ga zase upodobil, bo pripovedovalo mojo hvalo« (Iz 43,21). Iz tega lahko razumemo, da Božji klic, ki je v bivanje priklical ljudstvo, iz njega ustvarja ljudstvo, ki je sposobno kulta torej usposobljeno za bogoslužje, usposobljeno, da slavi in pripoveduje Božja odrešilna dela. V pismu Galačanom apostol Pavel zapiše, da se je obljuba, ki jo je Bog dal Abrahamu: »blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi na zemlji zato, ker si slušal moj glas« (2 Mz 22,18), najpopolneje izpolnila v Kristusu, zato Pavel zaključi: »Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči« (Gal 3,29). Pavel pravi tudi: »Vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«« (Rim 8,14–15).

S krstom in darom Kristusovega Duha, ki napolnjuje srca vernih, postanemo kristjani deležni vsega, kar je Kristusovo, v meri svoje razpoložljivosti njegovim navdihom. Tako se usposabljamo biti sinovi v Sinu, postajamo sposobni živeti polno predanost Očetovi volji v drži stalne zahvale njemu. Smo torej ljudstvo ustvarjeno za bogoslužje.

V vzvišenem trenutku ljubezenske izročitve in pokorščine Očetu Jezus skliče svoje najbolj zveste učence in podeli z njimi dejanje svoje popolne podaritve, dejanje anticipirano med zadnjo večerjo: »Ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, je tem izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1). S tem Jezus ustvari med Bogom in ljudmi vez popolne občestvene edinosti: njegovi postanejo deležni njegovega telesa in krvi, to je: deležni polnosti njegovega življenja (ter trpljenja in vstajenja). »Vsem pa, kateri so ga sprejeli, je dal pravico, da postanejo Božji otroci; njim, ki vanj verujejo, ki se niso rodili iz krvi, ne iz poželenja mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga … Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo« (Jn 1,12.13.16).

Iz udeležbe na tej Kristusovi polnosti postaja ljudstvo duhovniško ljudstvo: »Mi smo namreč, ki služimo Bogu v njegovem Duhu« (Flp 3,3). Najpopolnejše bogoslužje je opravil Jezus, ne zato, ker je neprekinjeno hvalil Boga ampak, ker je živel svoje življenje v popolni darovanjski ljubezni do Očeta in do ljudi. S podaritvijo svojega Duha nas usposablja, da smo pri tem udeleženi v meri, v kolikor ga svobodno sprejemamo. Iz njegovega obhajanja zadnje večerje in smrti na križu: (za)hvale Bogu (grško eucharistein) zaradi velike osvoboditve ljudstva iz Egipta, blagoslova nad kruhom in nad čašami vina ter prepevanja psalmov in pesmi se je oblikovalo krščansko bogoslužje.

p. Nikolaj Aracki Rosenfeld

Nekatere duhovne prireditve v Stični v letu 2023

Srečanja Bernardove družine, posvečenih JMS in članov Apostolata darovanja in drugih bodo na 4. nedeljo v mesecu ob 15.00 v stiški baziliki: 22. januarja, 26. februarja, 26. marca, 23. aprila, 28. maja, 25. junija, 23. julija, 27. avgusta, 24. septembra, 22. oktobra in 26. novembra. 

Srečanja na daljavo po zoomu bodo vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 20.00: 2. januarja, 6. februarja, 6. marca, 3. aprila, 1. maja, 5. junija, 3. julija, 7. avgusta, 4. septembra, 2. oktobra, 6. novembra in 4. decembra.

Fatimski shodi v baziliki v Stični bodo na 13. dan v mesecu ob 18.30, od maja do oktobra.

Povzetek dogajanja v podjetju SITIK v letu 2022

V mesecu januarju 2022 smo dogradili centralno ogrevanje v proizvodnih prostorih kisarne in pakirnice čajev. Gospodarska zbornica Slovenije nam je podelila znak Excellent SME, ki ga prejmejo odlična majhna in srednje velika podjetja. V mesecu januarju smo prav tako pridobili smernice in prve materiale za novo celostno grafično podobo podjetja (CGP).

Konec meseca februarja smo se razveselili ukinitve večine ukrepov, povezanih z epidemijo COVID-19, saj je ta sprostitev precej olajšala naše poslovanje.

Aprila 2022 smo za potrebe samostanske vrtnarije kupili nov paletni viličar.

V mesecu maju smo dokončali izgradnjo in zasaditev Ašičevega zeliščnega vrta in v njem sprejeli prve obiskovalce, za blagovno znamko Pater Simon Ašič pa smo pridobili dodatno zaščito.

Junija 2022 smo dokončali in objavili novo spletno stran s spletno trgovino, ki je objavljena na novi domeni pater-simon-asic.si. Zaradi izgradnje novega krožišča smo prestavili enega od rastlinjakov samostanske vrtnarije na Marofu. S sodelavci podjetja Sitik, Muzeja krščanstva na Slovenskem in z menihi stiške opatije smo se odpravili na strokovno ekskurzijo na Primorsko, kjer smo obiskali Muzej vojaške zgodovine, Hrastovlje, Krkavče in Koštabono.

Septembra je bil izveden nov sistem avtomatizacije rastlinjakov samostanske vrtnarije. Na vrtnariji smo povečali, asfaltirali in utrdili dodatne skladiščno-prodajne površine ter uredili dodatna parkirna mesta za naše stranke, okrog vrtnarije pa je bila postavljena tudi nova ograja. S svojo stojnico smo se udeležili prireditve »Festival zdravja« v organizaciji Ljubljanskih lekarn in prireditve na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini v organizaciji Nove 24TV. Na stojnicah smo predstavili naše izdelke in z nasveti pomagali obiskovalcem naših stojnic.

V mesecu novembru smo se udeležili sejma strojne opreme za živilsko industrijo na Poljskem.

Tekom leta smo se s sodelavci udeležili številnih izobraževanj, seminarjev in delavnic. Poslovno leto 2022 bomo kljub večjim izzivom na trgu, ki se pojavljajo zaradi posledic epidemije in vojne v Ukrajini, po pričakovanjih zaključili sorazmerno uspešno.

Gregor Rep, direktor Sitika

TAKOLE MOLIM Molitev me osrečuje

Doma sem iz verne družine. Bil sem deležen krščanske vzgoje in, z ozirom na to, lepih zgledov staršev in sorodnikov. Nadaljevalo se je naprej s poukom v šoli, kjer je bil do vojne tudi verouk obvezen predmet. Čeprav nisem bil preveč nagnjen k dolgi molitvi, sem v družini rad molil rožni venec. Zdaj, ko sem starejši, je zame molitev moje veselje in zadovoljstvo, tudi če so dolge molitve. Kot je prav, pa cenim najbolj daritev svete maše in molitve vmes. Nebeškemu Očetu podarimo pri tem Njegovega Sina in nas same. Zato je navzočnost in sodelovanje pri sv. maši in bogoslužju sploh za molivca nekaj središčnega. Vrednost tega me osrečuje, ko me še prej pomirja.

Podobe, ki jih lahko gledam pri molitvi, preprečujejo mojo raztresenost in mi pomagajo k zbranosti. Po naročilu angela v Fatimi rad molim tudi za tiste, ki ne molijo in tako tudi Boga ne ljubijo. Pomiritev in veselje ter zadovoljstvo čutim, ko molim za razne dobre namene, ker s tem naredim kaj koristnega, ko delati ne morem. Vemo, da je življenje s talenti, ki jih imamo, poseben poklic, dolžnost in poslanstvo. Za zvestobo bomo enkrat dobili plačilo, za nezvestobo in malomarnost pa moremo pričakovati le kazen. Zaključim s trditvijo, da me molitev, goreča in ljubeča, le osrečuje.

Brat Stanko Pretnar, trapist

 

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Življenje v Božji navzočnosti

Vsi imamo težave, ko bi radi zavestno živeli v Božji navzočnosti. Tisti, ki se ima za dobrega vernika, se ob nedeljah in praznikih med mašno daritvijo in pri prejemu svetega obhajila zaveda, da je pred Bogom in da je Bog v njem. Morda doma vsak dan moli in hodi celo k delavniški maši. To je čas za Boga, ostali čas pa je samo zanj. Tako si morda misli. Paziti mora le, da ne prekrši kakšne Božje ali cerkvene zapovedi. V primeri z večino ljudi je dober ali celo zelo dober vernik. Da bi med delom ali v prostem času mislil na Boga? Kaj pa še hočete? Saj ni mogoče. Morda je to tudi naš problem?

Razumljivo, da s takšno vero, ki nima povezave z njegovim vsakdanjim življenjem, človek ni zadovoljen in se od nje lahko oddalji ali v veri le životari. Potreben je velik preobrat. Prepoznati moramo Boga, njegovo voljo, njegovo navzočnost in dejavnost v vsem, kar se dogaja v nas in okoli nas. Bog nam govori preko dogodkov in v njih je on sam navzoč. Dogodke zato sprejemajmo kot Božji obisk in sporočilo nam, Božjo vzgojo. Za takšno gledanje je potrebna globoka vera. V Svetem pismu se srečujemo s takšnim mišljenjem in ravnanjem. Kakor Atenčane sv. Pavel poučuje tudi nas, da Bog ni daleč od nobenega izmed nas. V njem celo »živimo, se gibljemo in smo«. Z vero je torej treba sprejeti dejstvo, da je Bog povsod navzoč in dejaven. Kar se dogaja, se dogaja po Božji volji ali Božjem dopuščenju. Sveti Avguštin je zapisal: »Nič se ne dogaja, česar Vsemogočni ne želi, da se zgodi. Ali dopusti dogodek ali pa ga sam povzroči.« Zakoni, po katerih se vrstijo dogodki, so Božji zakoni. Bog torej ni samo v naših srcih, ampak tudi v naših dejanjih, tudi v najpreprostejših, če so storjena po Božji volji. Bog je v njih navzoč in v njih deluje. To velja tudi za poklicno delo in počitek.

Če nas zadene kakšen križ, npr. bolezen, je Bog navzoč v tem križu. Seveda je po Božji volji, da skrbimo za svoje zdravje, a pogosto križ bolezni ostane. Reči moramo »da« Božji volji, zavestno jo sprejeti in po njej živeti ter križ bolezni pridružiti Jezusovemu križu. Tako smo zavestno povezani z navzočim in dejavnim Bogom. V vseh svojih prizadevanjih na ta način živimo v Božji navzočnosti. Z naše strani je potrebna popolna predanost Bogu, zaupanje vanj in seveda ljubezen do njega. Ne gre za to, da bi stalno mislili na Boga, saj to tudi ni mogoče. Mislimo na delo, ki ga vršimo po Božji volji. Zato hočemo, da ga izvršimo čim bolje. To delo nas povezuje z navzočim in delujočim Bogom. Na tak način nam je Bog izredno blizu, tudi v najpreprostejših poslih, če jih izvršujemo po njegovi volji. Vse življenje postane molitev. Tudi poklicno delo in celo počitek. Da v tem ne omagamo, nam pomagajo posebni časi molitve in drugega duhovnega prizadevanja. Koristno je, da imamo kakšno svoje geslo, najbolje svetopisemsko, ki nam pokliče v zavest Božjo navzočnost. Nekdo si pomaga z dvema besedama sv. Pavla: »Ni daleč!«

Poglejmo nekaj primerov. Duhovnik ne živi v Božji navzočnosti le tedaj, ko mašuje, deli zakramente in moli brevir, ampak v vseh drugih dejavnostih, ki so po Božji volji, tudi v času počitka. Seveda gre za najintenzivnejšo Božjo navzočnost in dejavnost prav pri mašni daritvi. V redovni skupnosti sestra redovnica preživi dan v več ali manj zavestni povezanosti z Bogom, če se zaveda, da moli in dela po Božji volji, pa naj so ta dela čisto navadna. Tako dobi tudi redovniška pokorščina posebno vrednost. Medsebojno sprejemanje težkih značajev v redovnih in drugih skupnostih je večkrat težko, vendar nam tudi po takih skupnostih in posameznikih Bog govori in nas vzgaja v potrpežljivosti in medsebojni ljubezni. Zdravnica, ki je hkrati žena moža in mati otrok, če se zaveda, da vse svoje obveznosti dela po Božji volji, je tako rekoč stalno povezana z navzočim in delujočim Bogom. Predavatelj v šoli, ki sprejema, da poučuje mladino po Božji volji, je s tem povezan z navzočim in delujočim Bogom.

Če bomo tako gledali, bomo vzljubili svojo vero in s tem Boga samega ter bomo rastli v zaupanju vanj in v predanosti njemu. Ne bo nevarnosti, da bi se od vere oddaljili. Bog nam je bolj blizu kakor kateri koli še tako ljubeč človek. Takšna vera bo osmislila naše življenje, olepšala in poglobila naše družine in druge skupnosti. Prekvasila bo vse naše življenje, ne samo del tega življenja. Česar ne bomo takoj razumeli, bomo kot Mati Marija ohranili in premišljevali v svojem srcu in bomo po njeni priprošnji in zgledu vedno bolj doumeli. Med našo molitvijo in življenjem ne bo več razklanosti. Bog bo vedno in povsod naš sopotnik in voditelj. Ne bo nam težko živeti po geslu: Bog, ves sem Tvoj! Kdor ima posebno rad Mater Marijo, bo dodal: Bog, ves sem Tvoj, po Mariji! Vzemimo to za na pot v leto 2023!

p. Anton