Muzej
krščanstva na Slovenskem je svojo razstavno dejavnost v letu 2021 začel 6.
maja. Ta dan smo javnosti predali na ogled dve gostujoči razstavi iz Škofje
Loke, ki sta nastali ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona. Odprtje razstave je potekalo
virtualno, posnetek pa si lahko ogledate na facebook strani našega muzeja.
Gostujoči razstavi 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona in Prizori Škofjeloškega pasijona je
Občina Škofja Loka, zanjo Javni zavod 973, pripravila za jubilejno leto 2021.
Avtorica razstave je Agata Pavlovec (Javni zavod 973). Razstavi na panojih
predstavljata rokopis p. Romualda Marušiča in zgodovino uprizoritev tega
najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Z bogatim
fotografskim gradivom so predstavljeni tudi posamezni prizori novodobnih izvedb
Škofjeloškega pasijona skozi zgodovino vse do današnjih dni. Razstavi sta
bili v Stični na ogled do 15. avgusta 2021.
V četrtek, 27. maja 2021, smo z velikim veseljem v
živo odprli lastno občasno razstavo Cistercijani
v mojem kraju. Avtorica
razstave je naša kustosinja pedagoginja Sara Primec. Slavnostni govornik je bil
ravnatelj OŠ Stična, Marjan Potokar. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2021.
V Muzeju krščanstva na Slovenskem smo
se v sklopu evropskega projekta Cisterscapes lotili raziskovanja kulturne
krajine, ki se je skozi stoletja izoblikovala pod vplivom stiških
cistercijanov. Avtorica razstave je zapisala: »V želji, da čudoviti svet skrite
cistercijanske krajine približamo vsem, ki v tej pokrajini prebivajo, smo k
sodelovanju povabili lokalne šolarje. Raziskovanja kulturne krajine se je pod
mentorstvom učiteljev zgodovine lotilo 24 učencev OŠ Veliki Gaber, OŠ Stična in
PŠ Zagradec. Glavni namen
raziskovanja je bilo učence spodbuditi, da prepoznajo dediščino cistercijanov v
svojih domačih krajih. S svojimi raziskovalnimi nalogami so učenci orisali
celotno zgodovino samostana Stična ter njegovega delovanja na gospodarskem in
religioznem področju. V svojih domačih krajih so našli številne stare domačije,
ki so bile povezane s stiškim samostanom, mline, gradove in dvorce ter
cerkvice, ki so spadale pod stiški cerkveni teritorij. Zbrali so tudi številna
ustna pričevanja. Ta kažejo, kako močno so cistercijani prisotni v zavesti
tukajšnjih prebivalcev. Razstava »Cistercijani
v mojem kraju« je čudovito pričevanje o vplivu stiških menihov na pokrajino, v
kateri prebivamo.«
V četrtek,
10. junija 2021, smo odprli razstavo »Moj
poklic je ljubezen«: o božji služabnici
Cvetani Priol. Razstavo sta
pripravili Stolna župnija Maribor in Nadškofijski arhiv Maribor. V Muzeju krščanstva na Slovenskem jo
je slovesno
odprl msgr. Miro Šlibar. Naše obiskovalce je nagovarjala do 31. avgusta 2021.
Cvetana
Priol (1922–1973) je slovenska kandidatka za svetnico. Bila je župljanka Stolne
župnije Maribor in profesorica klavirja na Glasbeni šoli v Mariboru. Skorajda
naša sodobnica nas danes lahko močno navdihuje. Pokojni pisatelj Alojz Rebula
jo je poimenoval slovenska mistikinja, trpinka, umetniška duša, vsa predana
glasbi, zvezda na malem nebu slovenske svetosti, slovenska mala cvetka.
Na panojski razstavi, ki jo je
pripravila mag. Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor, je
predstavljeno Cvetanino bogato duhovno življenje.
Cvetana Priol je živela iz evharistije, redno obiskovala mašo, prejemala
zakramente in opravljala duhovne vaje. Vdano je častila Marijo in se
priporočala Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Od leta 1947 do 1969 je vodila duhovni
dnevnik. Cvetana je bila vsestransko umetniško nadarjena. Njena velika ljubezen
je bila glasba, predvsem klavir. Pisala je prozne spise in pesmi. Njen duhovni
dnevnik ne odraža samo duhovne veličine, temveč tudi literarno nadarjenost.
Čeprav v njenem ustvarjalnem opusu prevladujejo verski motivi, so pogosti tudi
motivi iz vsakdanjega življenja. Umrla je 11. avgusta 1973, ob smrti je
dopolnila komaj 51 let.
Za
začetek postopka za razglasitev Božje služabnice Cvetane Priol za blaženo ima
zasluge p. Jakob Laura DJ, ki je kot duhovni voditelj Cvetani naročil, naj piše
dnevnik, ki je ob pričevalcih temeljni dokument v odkrivanju njene svetosti.
Januarja 2003 je mariborski škof msgr. Franc Kramberger zaprosil Kongregacijo
za zadeve svetnikov, če bi lahko mariborska škofija pričela škofijski postopek
za Cvetanino beatifikacijo in kanonizacijo. Pristojna Kongregacija je dober
mesec po prejeti prošnji, že 3. marca 2003, odgovorila pozitivno (NIČ NE
NASPROTUJE). Od takrat lahko Cvetano Priol imenujemo Božja služabnica.
Postulator za njeno beatifikacijo je duhovnik Vinko Škafar.
Leta 2004 je izšla knjiga Stanka
Janežiča, Cvetana Priol, na poti svetosti. Leta
2005 je Alojz Rebula napisal scenarij za dokumentarni film Cvetana Priol,
pričevalka nevidnega, ki ga je s sodelavci pripravila Vanda Brvar in smo ga
lahko videli na TVS. V Mariboru so leta 2020 pripravili o njej tudi znanstveni
simpozij.
(Povzeto
iz spremljajoče zloženke razstave: Lilijana Urlep, Vinko Škafar, Božja
služabnica Cvetana Priol (1922–1973): drobci iz življenja Cvetane Priol, Stolna
župnija Maribor, Nadškofijski arhiv Maribor, 21. 7. 2020).
mag. Nataša Polajnar Frelih,
direktorica