POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (1) Plamen Jezusovega in Marijinega Srca na Ptujski Gori 8. decembra 2014

Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja so že ob 9. uri začeli polniti baziliko na Ptujski Gori romarji z vseh koncev Slovenije. Pod korom je stalo še veliko ljudi, ki niso našli prostora v klopeh. Vrste pred spovednicami so se vile do vhodnih vrat. Spovedovanje je trajalo do konca slovesnosti, ko so duhovniki obhajali še tiste, ki se med mašo niso utegnili. Kaj neki jih je pritegnilo v tako velikem številu? Odgovor na to vprašanje najdemo v besedah pokojnega škofa Hnilice, ki jih je izrekel na praznik Marijinega brezmadežnega Srca leta 2002, ravno na Ptujski Gori. Dejal je: »Nekoč smo se kristjani v velikih stiskah in težavah zatekali pod Marijin plašč, vendar danes to ne zadostuje več, potrebno se je zateči v njeno Srce, posvetiti se njenemu brezmadežnemu Srcu in po njem Presvetemu Srcu Jezusovemu.« Nekateri, maloštevilni, so se Najsvetejšima Srcema že posvetili pred dvema letoma, ravno na tej Gori, ki pa je bila takrat močno zasnežena in težko dostopna. Spomin na neizbrisne milosti tistega dne je vzbudil željo, da bi to posvetitev obnovili, ravno na ta praznik, v tem svetišču in pod vodstvom g. nadškofa Marjana Turnška. Na njegovo besedo smo namreč »vrgli mreže«, ko je koncem leta 2011 prevzel vodenje mariborske nadškofije in vedno znova prosil za molitev in zadoščevanje. Odgovor na vprašanje, kako se odzvati na te nadškofove besede, smo našli v fatimskem sporočilu, kjer je Marija pozvala vse kristjane k zadoščevanju z obhajanjem pobožnosti petih prvih sobot. V ta namen smo jo obhajali najprej v mariborski stolnici od januarja do maja 2012 in nato še na Ptujski Gori od avgusta do (zasneženega) že omenjenega 8. decembra 2012.

Tudi naslednje leto 2013, ko smo v Sloveniji obhajali 70. obletnico posvetitve  našega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu, je bilo polno znamenj. Medtem ko so na povabilo naših škofov v mnogih župnijah obhajali prvosobotno pobožnost, se je nepričakovano vrnil domov tisti, ki je bil pred 70 njen pobudnik, škof dr. Gregorij Rožman. Marija nas je tako pripravila na veliko bolečino, ki se je zgodila 31. julija 2013 z odstopom obeh nadškofov in nas čez nekaj mesecev zopet materinsko potolažila na trgu sv. Petra 13. oktobra 2013, ko je v pozdravnem nagovoru škof Fisichella predstavil svetemu očetu romarje iz Slovenije, ki ga ob 70-letnici posvetitve svojega naroda MBS prosijo za blagoslov. V veliki meri smo ga bili deležni na prvo soboto v mesecu oktobru 2014, ko nam je sveti oče imenoval nadškofa Staneta Zoreta. Prav tako je bil dogodek na Ptujski Gori, ob sklepu leta 2014, velik dar Jezusovega in Marijinega Srca. S posvetitvijo Najsvetejšima Srcema smo izkusili, da smo vsi (člani Združenja posvečenih JMS, medjugorski romarji, člani Prenove v Duhu in vsi ostali verniki) enega srca in enega duha. Naš skupni cilj je prepričljivo širiti in poglabljati posvetitev JMS v pripravi na 100-letnico fatimskih dogodkov, tako da bomo še posebej dejavni v svojih župnijah, ki jih bo po 19 letih zopet obiskala Fatimska Romarica, in sicer od 13. maja do 13. oktobra 2016.

Sveti oče Frančišek je v pridigi 1. januarja 2015, na praznik Marije Matere Cerkve, povedal, da so na koncilu v Efezu verniki močno spodbujali škofe, naj razglasijo Marijo za Božjo Mater. Ali si smemo želeti in v ta namen moliti, da bi bili tudi slovenski verniki, posvečeni JMS, močna spodbuda našim škofom, da bi ob obisku Romarice iz Fatime ves slovenski narod posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem presvetemu Srcu Jezusovemu?

Dragica Čepar

Romanje v Medjugorje od 27. do 29. aprila 2015

Častilci Jezusovega in Marijinega Srca bomo poromali v Medjugorje od 27. do 29. aprila 2015. Namen romanja: prošnja za blagoslov obiska Marije Romarice v Sloveniji od 13. maja do 13. oktobra 2016 v pripravi na 100-letnico fatimskih dogodkov. Vabljeni, da se nam pridružite! Marija ne bo ostala dolžna tistim, ki njene namene sprejmejo za svoje! Duhovni voditelj g. Janez Mrak. Informacije na 051353178.

POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (1) Molitvena priprava na posvetitev

K dobri pripravi na posvetitev posameznikov in družin Jezusovemu in Marijinemu Srcu nedvomno spada molitev, posamična in skupna. Zelo pomembno je češčenje Najsvetejšega. Na veliki četrtek leta 1980 je sveti oče Janez Pavel II. v pismu duhovnikom zapisal: »Zelo si želim, da bi v vsaki župniji po vsem svetu uvedli redno češčenje Najsvetejšega. Cerkev in svet zelo potrebujeta evharistično češčenje. V tem zakramentu ljubezni nas pričakuje Jezus sam. Ne varčujmo s časom, ko hodimo na srečevanje z njim v češčenju, v zrenju, polni vere in pripravljenosti na zadoščevanje za velike grehe in prestopke sveta. Naj se naše češčenje nikdar ne neha.«

Molitev pred Najsvetejšim je vedno znova priporočala tudi mati Terezija. Ko se je pred leti srečala v Rimu z nekaterimi slovenskimi romarji, jim je rekla, da bi morale imeti vse župnije enkrat na teden molitev pred Najsvetejšim. Ko ji je duhovnik povedal, da imajo v bogoslovju molitve pred Najsvetejšim dvakrat na teden po pol ure, je mati Terezija izrazila željo: »Tam pa skušajte uvesti češčenje Najsvetejšega vsak dan.« Župnije, ki so prisluhnile temu njenemu vabilu in uvedle češčenje pred Najsvetejšim (nekatere tudi nočno enkrat mesečno), so deležne posebnega Božjega blagoslova.

POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (1) Priprava na posvetitev

Slovenski škofje so na tretjem plenarnem zasedanju v Ljubljani, 17. novembra 1998, sprejeli pobudo iz vrst številnih vernikov, duhovnikov in redovnikov za posvetitev slovenskih vernikov in družin, v okviru župnij, Jezusovemu in Marijinemu Srcu. V posebnem pismu, objavljenem v Družini in Sporočilih, so to posvetitev toplo priporočili kot pripravo na dvatisočletnico Jezusovega rojstva in za dober začetek tretjega tisočletja ter kot duhovno ozadje slovenske sinode.

Ves slovenski narod se vsako leto na veliki šmaren posveti Mariji. Hkratna posvetitev in izročitev posameznikov in družin Jezusovemu in Marijinemu Srcu pa ima bolj oseben in zavezujoč značaj. K tej posvetitvi so povabljeni posamezniki in družine ter različna občestva, ki se po temeljiti molitveni pripravi za to svobodno odločijo in zavestno sprejmejo nase tudi naloge, ki izvirajo iz posvetitve, zlasti bolj goreče življenje po evangeliju. Priprava na posvetitev in sama posvetitev zelo poživita molitev in zanimanje za duhovnost.

V prejšnjem stoletju je šlo običajno le za posvetitev Srcu Jezusovemu ali Srcu Marijinemu, lahko tudi obema, a ne hkrati. Jezus in Marija spadata skupaj. Kjer je Sin, tam je tudi njegova Mati. S posvetitvijo se poglobi pripadnost posameznikov in družin Kristusu in Mariji, kar je zelo pomembno za pristno krščansko življenje.

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (1)

Začenjamo s sistematičnim objavljanjem člankov za poglobitev duhovnosti Jezusovega in Marijinega Srca. Tistim, ki še niso posvečeni Jezusovemu in Marijinemu Srcu, lahko pomagajo za dobro pripravo na posvetitev in izročitev, vsem pa za njeno obnovitev in utrditev ljubezni do Najsvetejših Src. To bo dobra priprava na prihod fatimske Marije romarice v letu 2016 in na obhajanje stoletnice fatimskih dogodkov v letih 2016/17.

5/5 Misli sv. Bernarda (12) Ime Jezus

In, če je kdo v nevarnostih drgetal in trepetal, ali mu ni pregnalo strah?

In, če je kdo v dvomih gorel in omahoval, mar mu ni ob klicanju tega jasnega imena hipoma zasvetil plamen gotovosti?

In, če je kdo v težavah zgubljal voljo in pogum, mar mu je ob klicanju tega imena, ki pomaga, zmanjkalo moči?

Nič v taki meri, kakor to ime, ne zaustavi navala jeze, pomiri kipenja napuha, ozdravi rane zavisti, zajezi toka pohotnosti, pogasi ognja strasti, ukroti želje skoposti in odžene vzbujanje vseh nečednosti.

4/5 Misli sv. Bernarda (12) Ime Jezus

Ko izrečem ime Jezus, imam pred seboj krotkega in ponižnega, dobrotljivega, treznega, čistega in usmiljenega človeka, ki se končno odlikuje z najvišjo mero kreposti in svetosti, ki pa je hkrati vsemogočni Bog, ki naj me s svojim zgledom ozdravi in s svojo pomočjo okrepi. Vse to mi zadoni, ko mi zadoni ime Jezus. Kot človek mi daje zglede, kot mogočni Bog pa mi daje pomoč. Zglede uporabljam kot dišave za maziljenje, pomoč pa za njihovo okrepitev. Iz tega delam mazilo, kakršnega ne more pripraviti noben zdravnik.