Posvetitev je služenje

Posvetitev pomeni služenje, predanost, požrtvovalnost. Na verskem področju uporabljamo to besedo za predmete, ki so izločeni iz vsakdanje uporabe in so z maziljenjem s sveto krizmo posvečeni Bogu (cerkve, oltarji, kelihi, zvonovi in podobno). Prav tako so posvečene Bogu osebe, ki naredijo redovne zaobljube.

Končni cilj vsake posvetitve je Bog, ker je le on vreden, da mu izročimo vse svoje bitje, vse, kar smo in kar imamo.

Vsaka posvetitev oseb Bogu vključuje dvoje: najprej odpoved vsemu, notranjo osvoboditev od vsega posvetnega, nato popolno darovanje Bogu.

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (3) Kaj pomeni beseda »posvetitev«?

To besedo v vsakdanjem življenju pogosto uporabljamo. Rečemo, da se je mati popolnoma posvetila svoji družini in da se je kdo popolnoma posvetil znanosti. Kaj to pomeni?

Najprej to, da mati ves svoj čas in svoje moči žrtvuje za svojega moža in otroke, znanstvenik pa za znanost. Potem pa tudi to, da se odpovedujeta drugim dejavnostim, ki bi ju pri tem ovirale.

Posvetiti se pomeni: vse svoje moči, sposobnosti in vso svojo dejavnost usmeriti k enemu cilju in se odpovedati vsemu, kar bi nas oviralo pri doseganju tega cilja. Čim bolj je cilj vzvišen, tem pomembnejša je tudi posvetitev temu cilju. Cilj posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu je silno vzvišen, zato je tudi posvetitev tema najsvetejšima Srcema nekaj najlepšega in najplemenitejšega.

Hočemo se popolnoma posvetiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu, kar pomeni: posvetiti in izročiti se Mariji in po njej Jezusu, ker nas je prevzela njuna ljubezen do nas. Podoba obeh Src nam govori o njuni neizmerni ljubezni do ljudi, do vsake družine, do vsakega posameznika. Njuna čudovita ljubezen do grešnega človeštva se razodeva vseskozi od Jezusovega rojstva v betlehemskem hlevu do smrti na križu na Golgoti. Njuna ljubezen je tako čudovita posebej zato, ker je križana.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca je vrhunec vseh oblik češčenja, kajti pri tem češčenju gre prav za Jezusovo in Marijino ljubezen. Ljubezen je bila gonilna sila pri vsem, kar sta Jezus in Marija storila za nas. Ko se posvečamo in izročamo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, se posvečamo in darujemo njuni ljubezni in se hkrati odpovedujemo vsaki ljubezni, ki ni v soglasju z njuno ljubeznijo. Nesebična ljubezen mora biti skozi vse življenje gonilna sila naših dejanj. Posvetitev ni le enkratno dejanje, kakor ni enkratno dejanje skrb matere za družino in znanstvenika za znanost ter župnika za župnijo. Vse svoje moči in sposobnosti usmerjamo na Jezusa in Marijo in na njune interese ter se odpovedujemo vsemu, kar bi nas pri tem oviralo. Mar Jezus in Marija ne zaslužita, da se jima tako posvetimo? Mar moremo svoje življenje usmeriti k bolj vzvišenemu cilju?

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (1)

Začenjamo s sistematičnim objavljanjem člankov za poglobitev duhovnosti Jezusovega in Marijinega Srca. Tistim, ki še niso posvečeni Jezusovemu in Marijinemu Srcu, lahko pomagajo za dobro pripravo na posvetitev in izročitev, vsem pa za njeno obnovitev in utrditev ljubezni do Najsvetejših Src. To bo dobra priprava na prihod fatimske Marije romarice v letu 2016 in na obhajanje stoletnice fatimskih dogodkov v letih 2016/17.

Slovenija rešena balkanske vojne zaradi posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu

Od 18. do 22. julija 2011 so bile v hiši duhovnih vaj pri fatimskem svetišču duhovne vaje, ki jih je organiziral Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Duhovni voditelj je bil upokojeni nadškof msgr. Alojz Uran, pomagali pa so mu duhovniki iz Odbora.

Udeležilo se jih je 48 duhovnikov, redovnikov, diakonov in bogoslovcev, ena redovnica in 45 laikov med katerimi so izstopali zakonski pari, tudi jubilanti.

Portugalski cerkveni glasili: Bolletino del Santuario in Agenzia Ecclesia sta o slovenski skupini poročali in med drugim zapisali:

“Slovenija je mlada neodvisna država, saj je letos dopolnila komaj 20 let.

Do leta 1991 je bila del komunistične države bivše Jugoslavije. V izredno težkem in negotovem obdobju za slovenski narod, v času druge svetovne vojne, je tedanji škof dr. Gregorij Rožman položil vse svoje zaupanje v obljubo miru, ki jo je dala Marija v Fatimi, in ki je bila povezana s posvetitvijo njenemu Brezmadežnemu Srcu.

V soglasju s papežem Pijem XII. je škof Rožman med prvimi škofi v Evropi (pred njim so to storili le portugalski škofje) izpolnil to Marijino prošnjo.

Po temeljiti pripravi, ki je potekala v vseh župnijah z obhajanjem petih prvih sobot v mesecu, od januarja do maja 1943, je izvršil v Ljubljani pri Marijinem svetišču na Rakovniku, na zadnjo nedeljo v mesecu maju 1943, slovesno posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.

Sledila so trda leta komunizma in povojnega nasilja, vendar Marija ni pozabila na svojo obljubo.

• Tako kot je bila Portugalska zaradi posvetitve, ki so jo opravili portugalski škofje 13. maja 1931, obvarovana druge svetovne vojne,
• je bila Slovenija zaradi te posvetitve (in tudi priprošnje brezštevilnih mučencev, ki so darovali svoja življenja v duhu fatimskega sporočila, torej v duhu zadoščevanja za žalitve Boga) obvarovana krvave Balkanske vojne in je dosegla samostojnost.

Takoj po padcu komunizma je bila ta zavest zelo močna v srcih slovenskih vernikov. Iz nje se je rodila želja, da bi se Bogu in Mariji oddolžili s prepričljivim širjenjem češčenja in posvetitve njenemu brezmadežnemu Srcu in Jezusovemu presvetemu Srcu (obe Srci skupaj je angel miru v vseh treh prikazanjih leta 1916 omenjal pastirčkom).

Ta hvaležnost je rodila predlog 300 podpisnikov (med katerimi so bili škofje, duhovniki, redovniki in laiki), da se v Sloveniji oživi češčenje in posvetitev najsvetejšima Srcema.

Škofovska konferenca je predlog sprejela na svoji redni seji 17. decembra 1998 in ustanovila Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

Slovenska škofovska konferenca je zadolžila Odbor (v katerega so ordinariji imenovali predstavnike svojih škofij), da spodbuja posvetitev posameznikov, družin in župnij ter preskrbi vse potrebne pripomočke za temeljito pripravo in izvedbo posvetitve.

Škofje so tudi naročili Odboru, naj spremlja tiste, ki se bodo za posvetitev prostovoljno odločili in jo opravili po temeljiti pripravi, tako da jih povabi na občasne molitvene shode in da posvetitev obnavljajo vsaj vsako leto.

Več kot tretjina vseh župnikov se je odzvala na to povabilo svojih škofov in organizirala v svojih župnijah neko obliko posvetitve: osebno ali družinsko. Nekateri pa so posvetili tudi župnijo kot tako. Drugi se na to še pripravljajo.

Jezusovemu in Marijinemu Srcu pa sta se v tem času posvetili tudi dve škofiji v Sloveniji.

• Ljubljansko nadškofijo je posvetil nadškof Alojz Uran 4. junija 2005 na evharističnem dnevu v Stični.
•  Mariborsko nadškofijo pa je posvetil škof Franc Kramberger v Mariborski stolnici ob sklepu Evharističnega leta, ki ga je obhajala vesoljna Cerkev leta 2005. Ob tej priložnosti je škof Kramberger posebej povabil duhovnike svoje škofije, da posvetijo tudi svoje župnije.

Že od samega začetka svojega obstoja je delo Odbora

• močno podpiral in spodbujal blaženi Janez Pavel II., sedaj pa ga
• spodbuja in blagoslavlja papež Benedikt XVI.

V dvanajstem letu svojega obstoja je Odbor izbral za kraj duhovnih vaj Fatimo, da bi se mogli udeleženci duhovnih vaj na tem svetem kraju poglobiti v fatimsko sporočilo, obnoviti svojo posvetitev in prositi Marijo, naj jih uporabi za zmago njenega brezmadežnega Srca.”

Dragica Čepar