Udeležilo se jih je 48 duhovnikov, redovnikov, diakonov in bogoslovcev, ena redovnica in 45 laikov med katerimi so izstopali zakonski pari, tudi jubilanti.
Portugalski cerkveni glasili: Bolletino del Santuario in Agenzia Ecclesia sta o slovenski skupini poročali in med drugim zapisali:
“Slovenija je mlada neodvisna država, saj je letos dopolnila komaj 20 let.
Do leta 1991 je bila del komunistične države bivše Jugoslavije. V izredno težkem in negotovem obdobju za slovenski narod, v času druge svetovne vojne, je tedanji škof dr. Gregorij Rožman položil vse svoje zaupanje v obljubo miru, ki jo je dala Marija v Fatimi, in ki je bila povezana s posvetitvijo njenemu Brezmadežnemu Srcu.
V soglasju s papežem Pijem XII. je škof Rožman med prvimi škofi v Evropi (pred njim so to storili le portugalski škofje) izpolnil to Marijino prošnjo.
Po temeljiti pripravi, ki je potekala v vseh župnijah z obhajanjem petih prvih sobot v mesecu, od januarja do maja 1943, je izvršil v Ljubljani pri Marijinem svetišču na Rakovniku, na zadnjo nedeljo v mesecu maju 1943, slovesno posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
Sledila so trda leta komunizma in povojnega nasilja, vendar Marija ni pozabila na svojo obljubo.
- Tako kot je bila Portugalska zaradi posvetitve, ki so jo opravili portugalski škofje 13. maja 1931, obvarovana druge svetovne vojne,
- je bila Slovenija zaradi te posvetitve (in tudi priprošnje brezštevilnih mučencev, ki so darovali svoja življenja v duhu fatimskega sporočila, torej v duhu zadoščevanja za žalitve Boga) obvarovana krvave Balkanske vojne in je dosegla samostojnost.
Ta hvaležnost je rodila predlog 300 podpisnikov (med katerimi so bili škofje, duhovniki, redovniki in laiki), da se v Sloveniji oživi češčenje in posvetitev najsvetejšima Srcema.
Škofovska konferenca je predlog sprejela na svoji redni seji 17. decembra 1998 in ustanovila Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Slovenska škofovska konferenca je zadolžila Odbor (v katerega so ordinariji imenovali predstavnike svojih škofij), da spodbuja posvetitev posameznikov, družin in župnij ter preskrbi vse potrebne pripomočke za temeljito pripravo in izvedbo posvetitve.
Škofje so tudi naročili Odboru, naj spremlja tiste, ki se bodo za posvetitev prostovoljno odločili in jo opravili po temeljiti pripravi, tako da jih povabi na občasne molitvene shode in da posvetitev obnavljajo vsaj vsako leto.
Več kot tretjina vseh župnikov se je odzvala na to povabilo svojih škofov in organizirala v svojih župnijah neko obliko posvetitve: osebno ali družinsko. Nekateri pa so posvetili tudi župnijo kot tako. Drugi se na to še pripravljajo.
Jezusovemu in Marijinemu Srcu pa sta se v tem času posvetili tudi dve škofiji v Sloveniji.
- Ljubljansko nadškofijo je posvetil nadškof Alojz Uran 4. junija 2005 na evharističnem dnevu v Stični.
- Mariborsko nadškofijo pa je posvetil škof Franc Kramberger v Mariborski stolnici ob sklepu Evharističnega leta, ki ga je obhajala vesoljna Cerkev leta 2005. Ob tej priložnosti je škof Kramberger posebej povabil duhovnike svoje škofije, da posvetijo tudi svoje župnije.
Že od samega začetka svojega obstoja je delo Odbora
- močno podpiral in spodbujal blaženi Janez Pavel II., sedaj pa ga
- spodbuja in blagoslavlja papež Benedikt XVI.
V dvanajstem letu svojega obstoja je Odbor izbral za kraj duhovnih vaj Fatimo, da bi se mogli udeleženci duhovnih vaj na tem svetem kraju poglobiti v fatimsko sporočilo, obnoviti svojo posvetitev in prositi Marijo, naj jih uporabi za zmago njenega brezmadežnega Srca.”
Dragica Čepar
