Fatima in 3. svetovna vojna, 25. 7. 2014 (3)

Ali danes ljudje manj grešijo, kakor so v času po prvi svetovni vojni? Vse kaže, da grešijo več, saj so mnogi zapustili Boga in se ne zmenijo za njegove zapovedi. Da bi ljudje »nehali žaliti Boga« z velikimi grehi, jim lahko pomagamo na različne načine. Najprej seveda tako, da se sami trudimo za brezgrešno življenje, saj ljudje v današnji poplavi slabega tako zelo potrebujejo dobrih zgledov. Nadalje jim lahko izdatno pomagamo tako, da molimo za grešnike in delamo zanje pokoro. To lahko izvršujemo na dva načina: Najprej da iz Božjih rok sprejmemo vsak križ, ki nas zadene, in ga darujemo za spreobrnjenje grešnikov. Poleg tega pa si še sami naložimo kaj težkega v zadoščenje za mnoge grehe človeštva in za spreobrnjenje grešnikov. Oboje je v fatimskih sporočilih zelo navzoče. Imamo čudovit zgled v fatimskih pastirčkih in jasna naročila angela miru in Device Marije. 

Fatima in 3. svetovna vojna, 25. 7. 2014 (2)

Ali bi izpolnjevanje omenjenih treh pogojev danes lahko preprečilo, da ne bi prišlo do tretje in sploh nobene svetovne vojne več? Upravičeno smemo tako sklepati. Vojne so posledica grešnosti človeštva. Sveto pismo Stare zaveze nazorno kaže, kako je Bog pogosto kaznoval Izraelce s popolnim porazom v vojni, ker so prestopali njegove zapovedi in so častili tuje bogove. Grehi rušijo mostove med ljudmi, različnimi skupinami in narodi. Da se vzpostavi ravnovesje medsebojne ljubezni, edinosti in miru, je potrebno, da se ljudje spreobrnejo in spravijo z Bogom in s Cerkvijo.

Fatima in 3. svetovna vojna, 25. 7. 2014

Tu pa tam se pojavlja misel o tretji svetovni vojni in nevarnosti zanjo. Na več krajih smo danes priča hudim meddržavnim napetostim in pravim vojnam. Po kmetu Bernardu Martinezu iz kraja Cuapa v Nicaragui je Marija 13. oktobra 1980 napovedala: »Če se ne spreobrnete, bo prihod tretje svetovne vojne pospešen. Molite, molite, otroci moji, za ves svet. Svetu grozijo velike nevarnosti.« Razodetja je potrdila škofovska konferenca iz Nicarague.

V kraju Jall-el-Dib v Libanonu je leta 1984 osemnajstletni Jeanne d'Arc Farage Marija sporočila, da bo zaradi mnogih grehov za svet kmalu nastopila neizmerna katastrofa. Za ublažitev katastrofe in za spreobrnjenje mnogih grešnikov priporoča Devica Marija: molitev, pokoro, sveto mašo, križev pot, rožni venec in predvsem resnično notranjo ljubezen do Boga in soljudi. Krajevni nadškof Elias Zoghby je potrdil pristnost sporočila. Marijine napovedi so vedno pogojne. S svojim sodelovanjem jih lahko omilimo ali celo preprečimo.

Večina ljudi je toliko mlajših, da druge svetovne vojne ni doživela, zato si težko predstavlja, kako nekaj strašnega bi bila tretja. Ali fatimska sporočila govorijo o njej? Neposredno ne, pač pa posredno! Marija je namreč v drugi fatimski skrivnosti 13. julija 1917 obljubila: »Svetu bo podeljeno nekaj časa miru«. Obljuba velja za ves svet, kar pomeni, da »nekaj časa« ne bo tretje svetovne vojne. Koliko časa je to, ve samo Bog. Drugo leto bo ta »nekaj časa« že 70 let. Na to, da se ta čas podaljša, lahko vplivamo tudi mi. Kako? Poglejmo, kaj je Marija naročila za preprečitev druge svetovne vojne. Tri stvari: 1) ljudje bi morali prenehati žaliti Boga; 2) papež naj bi z vsemi škofi sveta pravočasno posvetil Rusijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu; 3) Cerkev bi morala pravočasno uvesti prvosobotno pobožnost na fatimski način. Če bi bili pravočasno izpolnjeni vsi ti trije pogoji, ne bi bilo grozot druge svetovne vojne in ruski komunizem ne bi povzročil toliko gorja, kakor ga je.

Molitev in žrtve za grešnike

Pri vseh angelovih in Marijinih sporočilih v Fatimi je značilen velik poudarek na molitvi za grešnike. Marija je bila zaskrbljena, ko je gledala prihodnost človeštva, ki je vedno bolj opuščalo molitev.

To velja še posebej za danes. Klečanje pred tabernakljem in sploh pri molitvi so ljudje nadomestili s sedenjem pred televizorjem in računalnikom. Televizijski programi so izpodrinili družinsko molitev. V dokumentu Slovenske škofovske konference Pridite in poglejte je molitev zelo naglašena: »Zavedamo se, da Slovenci malo molimo. Vsi skupaj smo povabljeni v šolo molitve, v kateri bomo odkrivali njen smisel in bistvo, pa tudi različne načine.« Med primeri ukrepov v Dodatku takoj na začetku beremo: »Več in bolje moliti.«

Ljudje so se obračali na fatimske pastirčke z različnimi prošnjami, Lucija pa jih je posredovala nebeški Gospe. Večinoma so bile to prošnje za ozdravljenje bolnikov in za spreobrnjenje grešnikov.

V tretjem prikazanju je Marija pastirčkom naročila, naj svojim žrtvam pridružijo naslednjo molitev:

»O Jezus, to je iz ljubezni do Tebe, za spreobrnjenje grešnikov in v zadoščenje za grehe, storjene zoper Marijino brezmadežno Srce.«

Pri četrtem prikazanju je nebeška Gospa poleg žrtev izrazito poudarila molitev za grešnike kot rešilno sredstvo za njihovo zveličanje:

‘Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš namreč gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.’

Klic Fatime je klic k poglobljeni molitvi. Bog je navezal svojo milost, ki je potrebna za naše zveličanje, na molitev. Marija kot Mati Cerkve želi, da bi njena Cerkev globoko zadihala prav po molitvi. Preprosti fatimski otroci so nam stalen opomin, da mora biti naša molitev apostolska, da mora neprestano podpirati novo evangelizacijo, ki bo vodila do temeljitega spreobrnjenja. Po Fatimi nam Jezus danes oznanja: »Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se je približalo« (Mt 4,17).

Odslej pastirčki niso sprejemali samo trpljenja, ki jim ga je pošiljal ali dopuščal Bog, ampak so si ga tudi sami nalagali. Bili so izredno iznajdljivi, junaški in vztrajni. Za spreobrnjenje grešnikov so združevali molitve in žrtve. Grozo zbujajoč pogled v pekel 13. julija jih je stalno spodbujal, da se žrtvujejo do skrajnih moči.

Ljudje dolgo niso vedeli za skrite žrtve fatimskih pastirčkov, ker so se ti ravnali po Jezusovem načelu: »Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih« (Mt 6,1).

Jezus je navedel tri primere, pri katerih naj bi še posebej pazili, da bi jih ne izvrševali zato, da bi nas ljudje hvalili: dajanje miloščine, molitev in post (prim. Mt, 6,1–18).

Lucija v prvem Spominu piše, kako jo je nekoč Jacinta vprašala:

»Zakaj ne smemo povedati, da je tista Gospa rekla, naj delamo pokoro za grešnike?«

»Da nas ne vprašajo, kakšne žrtve delamo,« je pojasnila Lucija.

p. Anton

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (21) Četrto prikazanje nebeške Gospe 19. avgusta Veliko duš gre v pekel

Kljub županovemu namenu, da prepreči avgustovsko prikazanje, se je Marija ta mesec prikazala trem pastirčkom v kraju Valinhos, in sicer v nedeljo, 19. avgusta, sredi popoldneva. Lucija se je pred pašo udeležila pozne maše v Fatimi. Jacinta tistega dne ni šla na pašo, da ji je mama umila glavo. Namesto nje je skupaj s Frančiškom in Lucijo odšel njen enajstletni brat Janez. Odpravili so se šele po kosilu, zato so pasli v bližnjem kraju Valinhos.

V najstarejšem zapisu, eno leto po dogodku, je župnik opisal okoliščine Marijinega prikazanja, na podlagi Lucijinega poročila, takole:

»Dne 21. 8. je prišla k meni deklica Lucija in mi rekla, da dne 13., ko jo je upravitelj odpeljal v Vilo Novo de Ourém, kjer je ostala do petnajstega, ni videla nič posebnega. V nedeljo 19. 8. je gnala ovce na pašo v Valinhos v družbi bratranca Frančiška in njegovega starejšega brata Janeza. Ko je ozračje postalo podobno ozračju, v kakršnem se navadno prikaže Gospa, je prosila Janeza in mu ponudila novec, da je šel poklicat Jacinto, ki je bila doma pri starših. Kmalu po njenem prihodu se jim je nad črniko prikazala Gospa, ki so jo videli vsi trije razen Janeza.«

Lucija v četrtem Spominu poroča:

»Ko sem v družbi Frančiška in njegovega brata Janeza šla k ovcam v kraj Valinhos, sva čutila, da se je bližalo in naju obdajalo nekaj nadnaravnega. Ker sva domnevala, da se nama bo prikazala naša Gospa, nama je bilo žal, da Jacinte ni bilo z nama. Zato sva prosila brata Janeza, naj jo gre iskat. Ker ni hotel iti, sem mu ponudila dva vintena in je le stekel. Medtem sva s Frančiškom videla odsev svetlobe, ki smo mu rekli blisk. Pritekla je Jacinta in trenutek za tem smo videli našo Gospo nad črniko.

‘Kaj hočete od mene?’

‘Hočem, da še naprej prihajate v Covo da Iria na 13. dan in še naprej vsak dan molite rožni venec. Če vas ne bi bili odpeljali v Vilo Novo de Ourém, bi bil čudež izrazitejši. V zadnjem mesecu bom naredila čudež, da bodo vsi verjeli.’

'Kaj hočete, da naredimo z denarjem, ki ga ljudje pustijo v Covi da Iria?'

'Napravite dvoje nosil: ena nosi ti z Jacinto in še z dvema belo oblečenima deklicama, druga naj nosijo Frančišek in še trije dečki. Denar, ki se nabere na nosilih, naj se porabi za praznik naše rožnovenske Gospe. Kar ostane, je za zidavo kapele, ki naj jo postavijo tukaj.'

‘Rada bi Vas prosila, da ozdravite nekatere bolnike.’

‘Da, nekatere bom ozdravila še to leto.’

In z bolj žalostnim izrazom:

‘Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš namreč gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.’

In kakor po navadi se je začela dvigati proti vzhodu.«

Navzoči Frančiškov in Jacintin brat Janez ni videl ničesar, slišal pa je šum kakor od rakete. Lucija in Jacinta sta s hrastiča, nad katerim se je prikazala Marija, utrgali vejico za spomin. Jacintin oče je poročal: »Po cesti vidim prihajati Jacinto, ki od veselja poskakuje in drži v roki vejico hrastiča. Ko je stopila v hišo, sem zavohal tako fin parfum kakor nikoli v življenju.

'O Jacinta, kaj prinašaš?'

'Vejico črnike iz Valinhosa, kjer se je naša Gospa pravkar prikazala.'

'Pokaži mi jo!'

Prijel sem vejico in povohal, pa nisem nič čutil. Parfum je že izginil.«

Lucijina sestra Terezija je poročala, da sta ob času prikazanja skupaj z možem opazila spremembo v ozračju – podobno kakor 13. avgusta – čeprav sta bila precej oddaljena od kraja prikazanja v Valinhosu.

Ikona Device Marije in ruska častnika

V času ruske okupacije na Poljskem, pod ruskim komunističnim režimom, sta v neki lepo urejeni hiši nekega mesta stanovala dva ruska oficirja. Lastnica je imela dva sina. Vselila pa sta se na silo tudi dva častnika. V eni od teh sob je bila na steni prelepa ikona Device Marije z otrokom Jezusom. Ta ikona je bila gospe Waldner, lastnici, zelo ljuba. Ikona je bila spomin na njene prednike.

Nekega dne, ko častnikov ni bilo doma, je ikono vzela iz sobe in jo nadomestila z drugo sliko. Na njeno presenečenje jo je prišel vprašat oficir, kje je ikona:"Država je res neverna, toda midva nisva enakega mnenja in moliva pred to ikono kot to delajo po vseh družinah. Kristjani v Rusiji smo ohranili milijone ikon, pred katerimi molimo k Devici Mariji in tako ohranjamo vero svojih prednikov svete Rusije.«

Fr. Albert Pfleger, Fioretti della Vergine Maria

Aparecida, druga največja božjepotna Marijina cerkev na svetu

Naša Gospa iz Aparecide v Braziliji praznuje svoj praznik 12. oktobra. Nahaja se v Sao Paolu, glavnem mestu Brazilije. Marija iz Aparecide je bila razglašena za Kraljico Brazilije leta 1929. To je bilo pod papeževanjem Pijem XI. Podoba je iz pečene gline, višine 40 cm. Najdena je bila leta 1717 v reki Paraiba. Kip je bil obnovljen leta 1978 po nekem atentatu, ki je podobo razbil na več kosov.

Marija iz Aparecide je bila slovesno okronana 8. septembra 1904. Je zelo obiskano marijansko svetišče. Obiskuje jo množica vernikov in jo kličejo Brezmadežna Devica Marija iz Aparecide.

To po številu obiskov drugo največje svetovno svetišče je obiskal papež Janez Pavel II. leta 1980, sedanji papež Frančišek pa leta 2013.