Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

Prikaz objav z oznako FATIMA – STOLETNICI NAPROTI. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako FATIMA – STOLETNICI NAPROTI. Pokaži vse objave

petek, 12. december 2014

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (21) Četrto prikazanje nebeške Gospe 19. avgusta Veliko duš gre v pekel

Kljub županovemu namenu, da prepreči avgustovsko prikazanje, se je Marija ta mesec prikazala trem pastirčkom v kraju Valinhos, in sicer v nedeljo, 19. avgusta, sredi popoldneva. Lucija se je pred pašo udeležila pozne maše v Fatimi. Jacinta tistega dne ni šla na pašo, da ji je mama umila glavo. Namesto nje je skupaj s Frančiškom in Lucijo odšel njen enajstletni brat Janez. Odpravili so se šele po kosilu, zato so pasli v bližnjem kraju Valinhos.
V najstarejšem zapisu, eno leto po dogodku, je župnik opisal okoliščine Marijinega prikazanja, na podlagi Lucijinega poročila, takole:
»Dne 21. 8. je prišla k meni deklica Lucija in mi rekla, da dne 13., ko jo je upravitelj odpeljal v Vilo Novo de Ourém, kjer je ostala do petnajstega, ni videla nič posebnega. V nedeljo 19. 8. je gnala ovce na pašo v Valinhos v družbi bratranca Frančiška in njegovega starejšega brata Janeza. Ko je ozračje postalo podobno ozračju, v kakršnem se navadno prikaže Gospa, je prosila Janeza in mu ponudila novec, da je šel poklicat Jacinto, ki je bila doma pri starših. Kmalu po njenem prihodu se jim je nad črniko prikazala Gospa, ki so jo videli vsi trije razen Janeza.«
Lucija v četrtem Spominu poroča:
»Ko sem v družbi Frančiška in njegovega brata Janeza šla k ovcam v kraj Valinhos, sva čutila, da se je bližalo in naju obdajalo nekaj nadnaravnega. Ker sva domnevala, da se nama bo prikazala naša Gospa, nama je bilo žal, da Jacinte ni bilo z nama. Zato sva prosila brata Janeza, naj jo gre iskat. Ker ni hotel iti, sem mu ponudila dva vintena in je le stekel. Medtem sva s Frančiškom videla odsev svetlobe, ki smo mu rekli blisk. Pritekla je Jacinta in trenutek za tem smo videli našo Gospo nad črniko.
‘Kaj hočete od mene?’
‘Hočem, da še naprej prihajate v Covo da Iria na 13. dan in še naprej vsak dan molite rožni venec. Če vas ne bi bili odpeljali v Vilo Novo de Ourém, bi bil čudež izrazitejši. V zadnjem mesecu bom naredila čudež, da bodo vsi verjeli.’
'Kaj hočete, da naredimo z denarjem, ki ga ljudje pustijo v Covi da Iria?'
'Napravite dvoje nosil: ena nosi ti z Jacinto in še z dvema belo oblečenima deklicama, druga naj nosijo Frančišek in še trije dečki. Denar, ki se nabere na nosilih, naj se porabi za praznik naše rožnovenske Gospe. Kar ostane, je za zidavo kapele, ki naj jo postavijo tukaj.'
‘Rada bi Vas prosila, da ozdravite nekatere bolnike.’
‘Da, nekatere bom ozdravila še to leto.’
In z bolj žalostnim izrazom:
‘Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš namreč gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.’
In kakor po navadi se je začela dvigati proti vzhodu.«

Navzoči Frančiškov in Jacintin brat Janez ni videl ničesar, slišal pa je šum kakor od rakete. Lucija in Jacinta sta s hrastiča, nad katerim se je prikazala Marija, utrgali vejico za spomin. Jacintin oče je poročal: »Po cesti vidim prihajati Jacinto, ki od veselja poskakuje in drži v roki vejico hrastiča. Ko je stopila v hišo, sem zavohal tako fin parfum kakor nikoli v življenju.
'O Jacinta, kaj prinašaš?'
'Vejico črnike iz Valinhosa, kjer se je naša Gospa pravkar prikazala.'
'Pokaži mi jo!'
Prijel sem vejico in povohal, pa nisem nič čutil. Parfum je že izginil.«

Lucijina sestra Terezija je poročala, da sta ob času prikazanja skupaj z možem opazila spremembo v ozračju – podobno kakor 13. avgusta – čeprav sta bila precej oddaljena od kraja prikazanja v Valinhosu.

četrtek, 24. januar 2013

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI - FATIMA – OKNO UPANJA (2)




Bog po Mariji ni daleč

Fatima je trajanje Božje ljubezni že skoraj sto let. Marija je usmiljeno znamenje Boga, ki je Ljubezen. Pod tem vidikom se bomo srečevali z angelom, Devico Marijo in tremi fatimskimi pastirčki ter pozneje s sestro Lucijo.
Kardinal Tarcisio Bertone je o pomenu Marijinih prikazovanj in posebej prikazovanj v Fatimi povedal:
»Verjetno ima vera v postmoderni dobi potrebo po materinski in čustveni razsežnosti. Zato je Mati Božja velika protagonistka prikazanj. Dejstvo je, da ima to pomembne pastoralne posledice. Bog po Mariji ni daleč, nedosegljiv, nem, tih v razmerju do osebne in skupne zgodovine (…) Zakaj torej ne bi krščanski skupnosti ponudili tudi tega poziva, ki je – če dobro pogledamo – poziv Gospodove Matere k spreobrnjenju, molitvi, pokori? V sporočilu iz Fatime je toliko evangeljskega.«
O pomenu Fatime za Cerkev in človeštvo je dejal Paul Claudel, eden največjih francoskih pesnikov in dramatikov, da je »največji verski dogodek prve polovice 20. stoletja«. Zakaj je Fatimo tako visoko cenil? Ker jo je imel za »prekipevajoč izliv nadnaravnega v tem v snov ujetem svetu«. Za nekatere je fatimsko sporočilo danes že zelo odmaknjeno in zastarelo. Papež bl. Janez Pavel II. je mislil drugače, saj je dejal, da je danes fatimsko sporočilo »aktualno in nujno bolj kot kdajkoli prej«.
Takratni državni tajnik kardinal Sodano je 13. maja 2000, ko je papež Janez Pavel II. razglasil Frančiška in Jacinto za blažena, ob koncu slovesnega somaševanja s papežem, dejal: »Bratje in sestre, Materi Božji iz Fatime se zahvaljujemo za njeno varstvo. Njeni materinski priprošnji zaupamo Cerkev tretjega tisočletja.« Seveda je Mati Božja iz Fatime prav ista kakor drugod, ista, ki je pred dobrimi dva tisoč leti na svet prinesla Jezusa. Vendar je njeno poslanstvo vsakokrat nekoliko drugačno, prilagojeno določenemu času in kraju. Po kardinalovih besedah Cerkev tretjega tisočletja ni povezana samo z Marijo kot njeno materjo, ampak tudi z oznanilom, ki ga je Marija v Fatimi sporočila po treh pastirčkih vesoljni Cerkvi. Novinar De Carli je v razgovoru s kardinalom Bertonejem zapisal, da je z vidika duhovnosti to »najbolj kleno razodetje 20. stoletja«. Sedanji papež Benedikt XVI. je ob obisku v Fatimi 13. maja 2010 leirijsko-fatimskemu škofu Antóniu Martu o pomenu Fatime dejal: »Kot Fatima ni ničesar v vsem katoliškem svetu.«