Sv. Janez Pavel II. o rožnem vencu

O sebi je papež Janez Pavel II. zapisal: »Od mojih otroških let je imela ta molitev v mojem duhovnem življenju važno mesto. Rožni venec me je spremljal v veselih trenutkih in v preizkušnjah. Njemu sem izročil tolike skrbi, v njem sem vedno našel tolažbo. Pred štiriindvajsetimi leti, 29. oktobra 1978, komaj dva tedna od izvolitve na Petrov sedež, sem se izrazil [pri molitvi angelovega češčenja], kot da bi poučeval svojega duha: 'Rožni venec je moja najljubša molitev. Čudovita molitev! Čudovita v svoji preprostosti in svoji globini. Mogli bi reči, da je rožni venec v nekem smislu molitvena razlaga zadnjega poglavja konstitucije Lumen gentium 2. vatikanskega koncila, poglavje, ki govori o čudoviti navzočnosti Božje Matere v skrivnosti Kristusa in Cerkve. V ozadju besed zdravamarije gredo pred očmi duha glavni dogodki življenja Jezusa Kristusa. V celoto se združujejo vesele, žalostne in častitljive skrivnosti in nas povezujejo v živo občestvo z Jezusom po posredovanju – moremo reči – Srca njegove Matere. Hkrati more naše srce vključevati v te desetke rožnega venca vse dogodke življenja posameznika, družine, naroda, Cerkve in človeštva. Osebno življenja in življenje bližnjega ter na poseben način tistih, ki so nam bolj blizu, ki so nam bolj pri srcu. Tako se preprosta molitev rožnega venca vključuje v ritem človeškega življenja.'

S temi besedami, moji dragi bratje in sestre, sem vključil v vsakdanji ritem rožnega venca svoje prvo leto pontifikata. Danes, na začetku štiriindvajsetega leta služenja kot Petrov naslednik, želim delati prav tako. Koliko milosti sem v teh letih prejel od svete Device po rožnem vencu: Moja duša poveličuje Gospoda! Želim se zahvaliti Gospodu z besedami njegove najsvetejše Matere, pod katere varstvo svojo petrinsko službo: Totus tuus!«

Papež nato napove leto rožnega venca, ki bo trajalo od oktobra 2002 do oktobra 2003. S tem nas hoče spodbuditi h kontemplaciji Kristusovega obraza skupaj z najsvetejšo Materjo in v njeni šoli. »Moliti rožni venec ni nič drugega kot skupaj z Marijo premišljevati Kristusov obraz..« Papež želi, da bi to molitev molili v krščanskih skupnostih. Računa, da bomo to pobudo sprejeli z velikodušno pripravljenostjo.

Glavni razlog za molitev rožnega venca je v tem, da pri vernikih pospešuje kontemplacijo krščanske skrivnosti. Naše krščanske skupnosti morajo postati avtentične šole molitve. Rožni venec je molitev za mir in za družino. Za mir, ki je vedno znova ogrožen, je treba moliti. Papeži so pogosto naglašali, da je rožni venec molitev za mir. Napad 11. septembra 2001 v Ameriki in vsakdanje prelivanje krvi na mnogih krajih, tudi v Jezusovi deželi, razodevajo, kako je potrebna molitev za mir. Jezus je naš mir. Ko molimo rožni venec, naj bi ga molili za mir na svetu.

Poleg miru je danes v križi družina, in sicer v teoriji in praksi. Ponovna uvedba rožnega venca v naše družine bo učinkovita pomoč družinam, da bodo ostale skupaj.

Sveta Devica zelo želi, da bi molili rožni venec. Papež omenja 19. in 20. stoletje, v katerem je Marija izrazila svojo željo, da bi molili rožni venec. Gre predvsem za Lurd in Fatimo.

Nemogoče bi bilo našteti vse svetnike, ki so v rožnem vencu našli pristno pot do svetosti. Papež omenja Ludvika Marijo Grigniona Montfortskega, ki je napisal dragoceno delo o rožnem vencu. Omenja tudi patra Pija iz Pietrelcine in blaženega Bartola Longa.