1.Marija, s tvojimi očmi
zrem angela, ki sporoči:
»Tvoj sin po Duhu bo spočet,
in vladal bo brez konca let.«
2. Marija, s tvojimi očmi
zrem srečanje, ki se zgodi
z Elizabeto, Janezom,
z učlovečenim Jezusom.
3. Marija, s tvojimi očmi
zrem Jezusa, ki se rodi.
Častijo ga vsi angeli,
pastirji, kralji, tudi mi.
4. Marija, s tvojimi očmi
zrem Jezusa kot luč v temi;
ga v templju darovala si,
darujmo zdaj ga tudi mi.
5. Marija, s tvojimi očmi
zrem Jezusa, ga našla si;
učitelje je spraševal,
jim vse odgovoriti znal.
An
Kako molim rožni venec?
Pred molitvijo rožnega venca
pomislim, za kaj ali za koga jo namenjam in darujem. Glede na to, koga ali kaj
želim po Božji materi Mariji Bogu izročiti, izberem najprimernejši del rožnega
venca. Na primer, veseli del. Kdaj pa tudi zgolj posamezno desetko rožnega
venca, na primer, ki si ga Devica rodila. V vseh delih rožnega venca – v veselem,
svetlem, žalostnem in častitljivem – odkrivam znamenja Gospodovega in
Marijinega življenja h kateremu more biti pridruženo naše življenje. Ali
povedano tudi drugače: iz njunega življenja prihaja pomoč našemu življenju.
Vse skrivnosti posameznih
delov molitve rožnega venca nam najprej kažejo na resnico Gospodovega odrešenja
sveta, v katero želi prav on pritegniti vsakega človeka. Vsakega v njegovi
enkratnosti , poklicanosti in poslanstvu ter v vsakršnem življenjskem položaju
in stanju. Zato se v misli zadržim malo več časa pri omenjeni osrednji resnici,
na katero kažejo deli in skrivnosti rožnega venca. Tako, seveda v zavesti
osebnih slabosti in meja, izkušam, da je Gospod tisti, ki ob svoji Materi
Mariji daje pobudo za molitev rožnega venca ter da je on tisti, ki mi v srcu
daje spoznati, komu ali za kaj naj molitev namenim. Ko se odločim moliti po
namenu, mi ni več težko izbrati posameznega dela oziroma tudi skrivnosti
rožnega venca.
Kadar molim za oddaljene od
Odrešenika in Cerkve, molim žalostni del. Včasih zgolj desetko iz svetlega
dela, »ki je oznanjal Božje kraljestvo«. Kdaj tudi desetko iz častitljivega
dela, »ki je Svetega Duha poslal«. Tedaj, ko prosim za preizkušene v trpljenju
ter umirajoče in umrle osebe, molim žalostni in častitljivi del, pa tudi svetli
del rožnega venca in rožni venec Božjega usmiljenja. Ali pa tudi zgolj desetko
iz žalostnega dela, npr.: »ki je za nas (zanj, zanjo) težki križ nesel« ter,
»ki je za nas(zanj, zanjo) križan bil«. Dar v obliki takšne molitve so mi
posredovali stari starši in moja starša v rani mladosti, ko smo se poslavljali
od umrlih.
Večkrat v molitvi rožnega
venca Bogu izročam tiste, ki jih on kliče v duhovni poklic, bogoslovce ter
novinke in novince v redovnih skupnostih, kakor tudi že posvečene osebe. Tudi v
tem primeru gre za posamezne enkratne osebnosti na katere se obrača Gospod v
skrivnosti svojega klica. V povezanosti z duhovnimi poklici premišljujem o
potrebah svete Cerke in prisotnosti Odrešenika v svetu. Polnosti Gospodove
navzočnosti med nami in obilja življenja, ki se hrani ob Božji besedi in
evharistiji, si brez posvečenih oseb težko predstavljamo. Zato pred molitvijo
rožnega venca pomislim na Kristusov evangelij. Razmišljam tudi o posamezni
osebi (osebah) v luči njene (njihove) poklicanosti. Besedila evangelija
osvetljujejo poklicanost posamezne osebe kakor tudi dejanske potrebe Božjega
ljudstva. In iste besede odmevajo v vsebinah rožnega venca. Izmed desetk
rožnega venca molim po tem namenu zlasti: »ki si ga Devica v templju darovala«
(veseli del) ter, »ki je oznanjal Božje kraljestvo« in, »ki je postavil sveto
evharistijo (svetli del).
Približanje našega življenja
Gospodovemu in Marijinemu življenju je dar. Namenjen je vsem. Tako se mi ob
opisani izkušnji molitve rožnega venca ta dar odkriva tudi pod vidikom prav te
pobožnosti. Opisati ga morem le s primerom: Ko v molitvi rožnega venca prosim
za nekoga, ki se je znašel na razpotju poti in se težko odloča, ga Marijini
priprošnji in Gospodovemu usmiljenju izročam v kolikor mogoče polnem zavedanju pomena
izročanja in pomena besedila molitve. Omenjeni dar zaznavam v vsebini besed, »…
blagoslovljen je sad tvojega telesa Jezus, ki je Svetega Duha poslal …«. Tu se
vse združi, tu je središče, v teh besedah je srčika rožnega venca. Notranje je
moč zaznati povezanost Božje matere s troedinim Bogom. Človek pa, za katerega
prosim, je v molitvi izročen v ta odnos, v to povezanost. Menim, da je v tem
središčnem delu prosilne molitve mogoče odkriti dar približanja našega
življenja Marijinemu ter po njej življenju v Bogu. Drznem si reči, da je v tem
srčika, sredica, molitve rožnega venca.
Lojze
[1]
Z današnjo številko začenjamo objavljati pesmi, ki jih po napevu Kraljica venca
rožnega lahko pojemo pred posameznimi desetkami rožnega venca. Prva in druga
vrstica sta povzetek navodil papeža sv. Janeza Pavla II., kako naj molimo rožni
venec v povezanosti z našo materjo Marijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar