»Ne
vem, če že poznaš zadostilno pobožnost petih prvih sobot k Marijinemu
brezmadežnemu Srcu. Ker je nova, bi ti rada svetovala, da jo izvajaš, ker je
zanjo prosila naša draga nebeška Mati, in Jezus je razodel željo, da bi jo
obhajali. Poleg tega se mi zdi, draga botra, da bi bilo dobro, ne le, da jo
spoznaš in nakloniš Jezusu tolažbo s tem, da jo izvajaš, ampak, da to pobožnost
tudi širiš in spodbudiš k njenemu prakticiranju še mnoge druge ljudi (…)
Prepričana sem, moja draga botra, da sva lahko
srečni, da moreva dati naši dragi nebeški Materi ta dokaz ljubezni, ker nama je
dano vedeti, da ona želi, da ji ga darujeva. Kar mene zadeva, se nikoli
ne počutim tako srečna kot takrat, kadar se približuje prva sobota. Mar ni res,
da je naša največja sreča v tem, da popolnoma pripadamo Jezusu in Mariji ter da
ju ljubimo, samo in edino nje, brez pridržkov? To zelo jasno vidimo v življenju
svetnikov … Oni so bili srečni, ker so ljubili, moja draga botra, in mi se
moramo truditi, da bi ljubili tako, kot so ljubili oni, ne le zato, da imamo
Jezusa, to je manj pomembno – kajti, tudi če bi ga ne imeli na tej zemlji, bi
ga imeli v nebesih – ampak zato, da naklonimo Jezusu in Mariji tolažbo, da sta
ljubljena … in da lahko v zameno za to našo ljubezen rešita veliko duš.«
p.
Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar