Zgodi se Tvoja volja

Ribičev sin je s trnkom lovil ribe. Želel si je, da bi prijela prav velika riba. Takoj nato je začutil, da je riba zagrabila vabo. Začel je z vso močjo vleči, toda riba je bila močnejša, zato je dečka potegnila v vodo. Priskočil je oče, ki je v bližini raztegoval in pregledoval mreže. Pomagal je sinu na breg. Nato ga je poučil: »Sin moj, ni vedno dobro, če se naše želje uresničijo.«

Prositi smemo za duhovne in materialne dobrine. Kakor nam kaže očenaš, imajo duhovni darovi prednost. V prosilni molitvi mi nekaj pričakujemo od Boga, a pozabljamo, da tudi Bog nekaj pričakuje od nas. Osrednja prošnja v očenašu je: Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Pri vseh naših prošnjah je treba upoštevati, da je odločilna Božja volja. Če nam je prosilna molitev pomagala k večji pripravljenosti za spolnjevanje Božje volje, jo je Bog na čudovit način uslišal, čeprav morda nismo dobili tistega, za kar smo prosili. Če bi nam Bog vedno dal tisto, za kar ga prosimo, nam bi bilo zaprošeno lahko v duhovno škodo. Mi sami pogosto niti ne vemo, kaj je za nas resnično dobro, dobro predvsem z vidika večnosti.

Najbolje bo za nas na zemlji in po smrti v nebesih, če se bomo ravnali po nasvetu sv. Avguština, ki ga je dal vdovi Probi:

»Kar se torej zgodi proti naši prošnji, moramo potrpežljivo nositi, se za vse Bogu zahvaljevati in prav nič ne smemo dvomiti, da se je moralo zgoditi, kar je bila Božja in ne naša volja. Tak zgled nam je dal tudi naš Srednik, ko je bil rekel: »Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene,« a spremenil svojo človeško voljo, ki jo je imel po učlovečenju, in takoj pristavil: »vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti, Oče.«

p. Anton