Za teboj, Gospod Jezus, tečemo zaradi
tvoje dobrote, ki jo vse oznanja, saj slišimo, da ne zaničuješ ubožca in se ne
zgražaš nad grešnikom. Nisi se zgrozil nad skesanim razbojnikom ne nad objokano
grešnico, ne nad prosečo Kananejko ne nad ženo, ki so jo zasačili v prešuštvu,
ne nad njim, ki je sedel pri mitnici, ne nad prosečim cestninarjem, ne nad
taječim učencem, ne nad preganjalcem učencev, niti nad tistimi, ki so te
križali.
Bolj kot sonce je jasno, da je Bog zate,
človek, plačal velikansko ceno. Iz Gospoda je postal suženj, iz bogataša revež,
iz Besede človek – zakaj Božji Sin se ni sramoval postati sin človekov. Spomni
se, da si sicer ustvarjen iz nič, nisi pa odrešen iz nič. V šestih dneh je Bog
ustvaril vse in obenem tudi tebe. Celih trideset let pa je delal za tvoje
odrešenje sredi te naše zemlje. Koliko naporov je prestal! Mar si ni telesnih
težav in sovražnikovih skušnjav povečal s sramoto križa in pomnožil z grozo
smrti?
Ni komentarjev:
Objavite komentar