Ko sta prva dva človeka Armstrong in Aldrin 21.
junija 1969 stopila na luno, se je Aldrin
tudi obhajal. Po obhajilu pa je molil. V svoj dnevnik je zapisal:
"Zatopil sem se v molitev, a nisem molil
ne zase ne za svojo družino. Molil sem za vse ljudi in za srečno prihodnost
naše zemlje. Človek na zemlji mora doseči mir, a ne samo mir na bojnem polju,
najprej ga mora doseči v lastnem srcu. Zavedati se mora, da tvorimo na zemlji
eno samo človeško skupnost, nad katero ne bi smel gospodovati nihče drug kakor
le Bog."
Molitev za naše brate in sestre je velik dar, s
katerim jih obdarujemo. Jezus je molil za vse človeštvo. Že pred njim so
duhovni voditelji starozaveznega Božjega ljudstva pogosto molili za svoje
ljudstvo. V Cerkvi je polno molitev, v katerih se obračamo na Boga za potrebe
vseh ljudi. Velik pomen imajo kontemplativni redovniki in redovnice, ki živijo
bolj skrito življenje ter za Cerkev in svet veliko molijo. Ker so blizu
Kristusu v molitvi, so mu blizu tudi sredi trpečega človeštva.
Molitev drug za drugega je odlična oblika izkazovanja
medsebojne ljubezni. Pri njej pride lepo do izraza občestvo svetih. Molitev
doseže žive in pokojne. Mi molimo zanje, oni molijo za nas. Tako je molitev v
službi medsebojne ljubezni. Anselm Grün
v knjižici Molitev in spoznavanje samega sebe lepo pravi:
"Če molimo drug za drugega, odkrijemo, da
smo v globini povezani z vsemi ljudmi. Spoznamo, da je vse temno, kar vidimo v
bližnjem, tudi v nas; izgine težnja, da bi krivdo valili na druge. Tudi mi smo
krivi, da je bližnji tak, kakršen je ... Kdor poskuša gledati bližnjega v Božji
luči, kot človeka, ki ga Bog ljubi, preneha projicirati nanj svoje napake in
slabosti. Molitev za druge je res učinkovito sredstvo, da s tem prenehamo in da
resnično spoznamo svojo notranjost. Vodi nas tudi k boljšemu spoznavanju in
razumevanju drugih ljudi, ne da bi jih obsojali."
Naša molitev koristi našim bratom in sestram
tudi zato, ker nam samim pomaga, da jim z večjo zavzetostjo služimo. Če molimo
na pravi način, ne rastemo le v ljubezni do Boga, ampak tudi v ljubezni do
bližnjega. Zato molitev ni v prvi vrsti iskanje lastne sreče in še manj
trenutnega ugodja. Čim bolj bo naša molitev nesebična, tem bolj bo tudi nas
same osrečevala. Kdor za človeštvo dviga roke k molitvi, je največji dobrotnik
človeštva.
Neka mati je povedala: "Brez molitve ne bi
bila to, kar sem, moj mož to, kar je, moji otroci to, kar so! Pa ne mislim s
tem le na svojo in našo molitev, temveč tudi na molitev vseh, ki molijo zame in
za našo družino. Nikoli jim ne bom zadosti hvaležna."
Molitev nas usposablja, da laže prenašamo
različne krivice. Sv. Dorotej pravi:
"Kdor je v molitvi ali kontemplaciji, z lahkoto prenaša brata, ki ga
zmerja, in ostane miren."
Neka redovnica je zapisala: "Počasi sem odkrila vrednost molitve za
tiste, ki mi nasprotujejo ali mi delajo krivico, ki so mi zoprni. Laže jim
odpuščam, laže sem iskrena do njih. Molim pa tudi za tiste, ki trpijo zaradi
mene, zaradi moje nepozornosti, premajhne ljubezni."
Vemo, da je vera brez del mrtva. Vero in
molitev kot hčerko vere morajo zato spremljati dobra dela. Prava molitev vodi k
dejavnosti. Zato je še kako pomembno, kar pravi Pronzato v knjigi Rad bi molil: "Če si molil za mir, trudi se,
da boš okrog sebe ustvarjal mir, slogo in vzajemnost. Če si molil 'pridi k nam
tvoje kraljestvo,' zavihaj si pogumno rokave in začni graditi to kraljestvo. Če
si molil za pravico, moraš postati pravičen. Če si molil za trpeče, ne pozabi,
da te čakajo ... Kdor tvega, da gre molit v cerkev, mora priti ven spremenjen,
drugačen, z eno besedo, spreobrnjen.'"
Bernanos je zapisal: "Čudovito
je to, kako se moje mišljenje spreminja, kadar molim."
Za dobro molitev je potrebno, da odpustimo vsem
ljudem. Če je naš odnos do človeškega ti neurejen, ne bo mogel biti v redu z
Božjim Ti. Z odpuščanjem uresničujemo, kar zagotavljamo v očenašu:
"Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom."
Prav je, da posnemamo Jezusa, ki je na križu molil za svoje sovražnike:
"Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo" (Lk 23,34).
Jezusovo naročilo, da se je treba pred
daritvijo spraviti s sprtim bratom, velja tudi za molitev:
"Če torej prineseš svoj dar k oltarju in
se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar tam pred oltarjem,
pojdi in se prej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar" (Mt
5,23 s).
Sv. Nil (u.
ok. 430) pravi: "Vse, kar v sovraštvu narediš bratu, ki te je žalil, bo
med molitvijo vstalo v tvojem srcu."
Ni komentarjev:
Objavite komentar