Jezus ni samo
pravi človek, temveč tudi pravi Bog, zato se v svojih molitvah lahko obračamo
tudi nanj. Jezusa molimo. Poglejmo si nekatere značilne primere, v katerih so se
ljudje v evangeliju obračali na Jezusa in so bili uslišani:
Evangelist Matej
poroča, kako je Jezus ozdravil gobavca:
Glej, pristopil
je gobavec, se mu poklonil do tal in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš
očistiti.« Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: "Hočem, bodi
očiščen!" In takoj je bil očiščen gobavosti. (Mt 8,2–3).
Stotnik je v Kafarnaumu prosil za svojega
hromega služabnika: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in zelo trpi.« Jezus
mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod,
nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo izreci besedo in moj
služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod
seboj, rečem temu: 'Pojdi' in gre: in drugemu: 'Pridi in pride; in svojemu
služabniku: 'Stôri to' in stori.« Ko pa je Jezus to slišal, se je začudil in
rekel tistim, ki so hodili za njim: »Resnično, povem vam, tolikšne vere nisem
našel pri nikomer v Izraelu« […] Stotniku pa je rekel: "Pojdi, in kakor si
veroval, naj se ti zgodi!" (Mt 8,5–13).
Kanaanska žena
se je obrnila na Jezusa s prošnjo: "Gospod, Davidov sin, usmili se me!
Mojo hčer zelo muči hudi duh." Ker jo Jezus ni takoj uslišal, je kar
naprej prosila in je bila naposled uslišana: "O žena, kako velika je tvoja
vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!" (Mt 15,21–28).
Jezus ni prošnje
samo usliševal, temveč je pogosto dal več, kakor je kdo prosil.
Zahej je hotel
le videti mimoidočega Jezusa, Jezus pa je stopil v njegovo hišo in vanjo
prinesel poseben blagoslov.
Hromi človek je
želel biti le ozdravljen, Jezus pa mu je hkrati odpustil grehe.
Izgubljeni sin
je po vrnitvi hotel postati očetov najemnik, oče pa ga je slovesno sprejel kot
svojega sina.
Desni razbojnik
je prosil Jezusa, da bi se ga spomnil, ko bo prišel v svoje kraljestvo, a Jezus
mu je obljubil, da bo še isti dan z njim v raju.
Don Bosko je
govoril fantom: "Ali hočete, da vam Gospod podeli mnogo milosti? Pojdite
ga pogosto obiskat. Če pa hočete, da vam jih da malo, tedaj ga le redkokdaj
obiščite. Hočete, da vas bo hudobec napadal? Poredkoma obiščite presv. Rešnje
Telo. Želite, da bi bežal od vas? Pogostoma obiščite Jezusa. Hočete hudobca
premagati? Zatecite se k Jezusovim nogam. Vas je volja, da bi podlegli?
Opustite obisk Najsvetejšega. Dragi moji, obiskovanje presv. Rešnjega Telesa je
najpotrebnejše orožje, da premagamo hudobnega duha. Zato pogosto obiskujte
Jezusa in hudobec vam ne bo mogel do živega."
Tudi mi smemo
prositi Jezusa za različne zadeve in prav je, da ga prosimo.
Ljudska modrost
pravi: "Odhajaš na pot? Potem moli! Se odpravljaš na morje? Potem moli
dvakrat! Če se misliš poročiti, pa moli stokrat!"
Moliti se učimo
tako, da molimo, kakor se človek uči plavati tako, da plava. Najboljša šola
molitve je molitev sama. Vsakdanje življenje nam nudi veliko priložnosti za
različne prošnje. Z njimi se lahko obračamo tudi na Marijo in na druge svetnike
in angele. Posebej pa se bomo obračali na posamezne osebe svete Trojice.
Andrew
Knowles
v knjigi Odkrivajmo molitev našteva
različne priložnosti, ob katerih naj bi spontano prosili: "Navadite se, da
boste začeli spontano moliti, kadar se kaj dogodi. Molite za ljudi, ki jih
srečujete vsak dan – za sprevodnika, mlekarja, dekle pri blagajni. Ko zaslišite
sireno rešilnega avtomobila, ko vidite
nesrečo na cesti, molite za krivca in ponesrečenca. Molite za tiste, s katerimi
se skupaj drenjate v prometni konici – morda je to edinkrat v življenju, da
zanje nekdo moli. Molite, kadar vidite mlado mater z otroki ali mladega očeta.
Pogumno poglejte skozi obrambne zidove punkovskih frizur in molite za zbegano
in osamljeno mladino na dnu družbe. Molite za ljudi, ki jih vidite na
televiziji, ne glede na to ali so voditelji velesil ali nepomembni ljudje z
družbenega dna. Molite za ljudi, ki jih srečate v trgovinah; obloženi so z
dobrinami, vendar ostajajo nepotešeni in se dolgočasijo."
An