Pri svetem krstu smo bili posvečeni troedinemu Bogu. On sam je v nas deloval in nas posvetil. On sam se je naselil v našo dušo. Sv. Janez Vianney uporablja podobo vrtnice: »Čista duša je lepa vrtnica in tri Božje osebe pridejo iz nebes, da lahko vdihavajo njene vonjave.« Pri krstu sami večinoma še nismo mogli sodelovati. V našem imenu so svojo pripravljenost na zvestobo krstni posvetitvi izrekli naši starši in botri. Zdaj jo obnavljamo sami. Sodelovati hočemo s troedinim Bogom, ki deluje v nas. Po Materi Mariji in njenem Sinu Jezusu Kristusu se hočemo, napojeni z ljubeznijo Svetega Duha, popolnoma izročiti nebeškemu Očetu.
Posvetitev Jezusovemu Srcu po Marijinem Srcu je najboljša obnovitev krstne posvetitve Bogu. Je poživitev milosti, ki smo jih takrat prejeli. Je popolna pripravljenost, da po teh milostih tudi živimo.
Pri posvetitvi in izročitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu gre za posebno prijateljsko zavezo. Mi se zavežemo, da bomo skrbeli za njune zadeve, onadva pa se zavežeta, da bosta skrbela za naše. Jezusu in Mariji je posebno pri srcu, da bi vsi ljudje živeli po evangeliju in dosegli svoj večni cilj – življenje v troedinem Bogu. Če se podarimo Mariji in po njej Jezusu, smo njuna last in končno last troedinega Boga. Jezus in Marija se bosta zavzela za nas kot za svojo lastnino. Nič več ni potrebno, da bi bili pretirano zaskrbljeni zase. Usmerjenost na Jezusove in Marijine zadeve nas rešuje sebičnosti in odvečne zaskrbljenosti.
Vzor popolnega darovanja, popolne posvetitve nebeškemu Očetu je Jezus, učlovečeni Božji Sin. Že ob prihodu na svet je molil: »Žrtve in daritve nisi hotel, a telo si mi pripravil… Tedaj sem rekel: 'Glej, prihajam…, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo'« (Heb 10,5–7).
To prvo darovanje je po Marijinih rokah na viden način ponovil v jeruzalemskem templju in ga je v življenju vedno znova obnavljal. Vrhunec je doseglo z njegovo daritvijo na križu. Samo Jezusova posvetitev ima absolutno vrednost. Vse naše posvetitve so le deležnost pri njegovi posvetitvi Očetu. Kristusova posvetitev Očetu je bila v tem, da je vse svoje bitje in delovanje popolnoma daroval za Očetovo slavo in odrešenje sveta. Vsaka naša posvetitev se more izvršiti samo v povezanosti z Jezusom Kristusom.
Jezusu in Mariji vračamo njuno ljubezen z življenjem, ki je skladno z Božjo voljo. Jezus je namreč učil: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi« (Jn 14,15). »Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi« (Jn 14,21). »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem« (Jn 14,23). Apostol Janez nas spodbuja: »Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate« (1 Jn 3,16).
p. Anton
