Prerok Zaharija in evangelist Janez

Evangelist Janez na slovesen način pripoveduje, kako je vojak prebodel Jezusovo stran in s tem njegovo srce: »Ko so (vojaki) prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: 'Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila.' In zopet drugo Pismo pravi: 'Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli'« (Jn 19,33–37; prim. Zah 12,10).

Pij XII. lepo ugotavlja: »Kar je tu zapisano o Kristusovi strani, ki jo je vojak ranil in odprl, isto je treba reči o njegovem srcu. Sulica je namreč s svojim sunkom čisto gotovo zadela njegovo srce. Saj je vojak zato zamahnil s sulico, da bi bila z gotovostjo ugotovljena smrt Jezusa Kristusa, pribitega na križ. Zato nam je rana Presvetega Srca Jezusovega, ki jo je prejel, ko je bil že mrtev, za vsa stoletja živa slika tiste neizmerne ljubezni, s katero je Bog daroval svojega edinorojenega Sina v odrešenje ljudi, in živa slika tiste ljubezni, s katero je Kristus nas vse tako silno vzljubil, da je za nas samega sebe kot krvavo žrtev daroval na Kalvariji: 'Kristus nas je vzljubil in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev Bogu v prijeten vonj' (Ef 5,2)« (št. 39).

V Direktoriju za ljudske pobožnosti in bogoslužje beremo: »V nekem smislu smemo reči, da je pobožnost v čast Srcu Jezusovemu prenos v bogoslužne oblike tistega pogleda, ki ga vsi krščanski rodovi glede na preroško in evangeljsko besedo usmerjajo k njemu, ki je bil preboden (prim. Jn 19,37; Zah 12,10), to je h Kristusovi strani, prebodeni s sulico, iz katere je pritekla kri in voda (prim. Jn 19,34)« (št. 167).

Papež Benedikt XVI. je še kot teolog Joseph Ratzinger napisal knjigo Gledati na Prebodenega, ki v bistvu govori o češčenju Presvetega Srca.

Sv. Bonaventura (+ 1274) piše: »Da bi se dopolnila prerokba: 'Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli', je Božja previdnost dopustila, da je eden od vojakov s sulico prebodel njegovo srce, da bi iz njega privrela kri in voda; da bi se odprl ta vrelec odrešenja in milosti ter postal vsemu občestvu Cerkve živa voda, tekoča v večno življenje … K temu viru življenja in luči prihiti torej, poln goreče želje, kdorkoli si, ki si se posvetil Bogu.« »O kako dobro in prijetno je bivati v tem Srcu!«

p. Anton

 

Voda iz Odrešenikovih studencev

Okrožnica Pija XII. se začne z značilnimi preroškimi besedami preroka Izaija: »Z veseljem boste zajemali vodo iz Odrešenikovih studencev« (Iz 12,3). Te besede je Jezus na šotorskem prazniku obrnil nase: »Na zadnji, veliki dan praznika je Jezus vstal in zaklical: 'Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije, kdor vame veruje. Tekle bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja reke žive vode.' To pa je rekel o Duhu, ki ga bodo prejeli tisti, ki vanj verujejo' (Jn 7,37–39)« (št. 2). Kakor je besedilo v okrožnici zapisano, z ločili, kakor so postavljena, dokazuje, da bodo tekle reke žive vode, to je Sveti Duh, iz Jezusovega srca.

Papež Benedikt XVI. je v svoji prvi okrožnici Bog je ljubezen zapisal, da mora človek »vedno znova piti iz prvega, prvotnega izvira, ki je Jezus Kristus, iz čigar prebodenega srca priteka Božja ljubezen sama (prim. Jn 19,34)« (CD 112, 7).

Sv. Peter Kanizij (+ 1597) je leta 1549, nekaj ur pred svojimi slovesnimi zaobljubami, imel posebno duhovno videnje Srca Jezusovega. V svoj Duhovni dnevnik je zapisal: »Moja duša je na nek način ležala na tleh, povsem lenobna, nečista, popačena od grehov in strasti. O Zveličar, tedaj si mi odprl tako rekoč svoje Presveto Srce. Naročil si mi, naj pijem iz tega vira. Vodo zveličanja naj bi zajemal iz tvojega vira. Tedaj sem začutil vročo željo, da bi se name razlili iz tega vira potoki vere, upanja in ljubezni. Žejalo me je po uboštvu, čistosti in pokorščini. Drznil sem se približati tvojemu Presvetemu Srcu in potešiti svojo žejo. Nato si mi obljubil oblačilo, ki naj bi pokrilo mojo golo dušo. Oblačilo je bilo sestavljeno iz treh kosov: miru, ljubezni in stanovitnosti.«

 

ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS SRCE JEZUSOVO NAŠE UPANJE (10) Utemeljenost češčenja Srca Jezusovega v Svetem pismu

Okrožnica Pija XII. o češčenju Srca Jezusovega hoče v prvi vrsti pokazati, kako je češčenje Presvetega Srca Jezusovega utemeljeno v Božjem razodetju in v nauku ter izročilu Cerkve. Zato podaja »načela, na katerih, kakor na trdnih temeljih, sloni češčenje Presvetega Srca Jezusovega« (št. 10). »To češčenje izhaja iz samih načel krščanskih resnic« (št. 53).

V Direktoriju za ljudske pobožnosti in bogoslužje je zapisano, da so rimski papeži »pogosto učili, da ima pobožnost v čast Srcu Jezusovemu trdne temelje v Svetem pismu« (št. 167).

V virih razodetja sta dve veliki misli, na katerih je utemeljeno češčenje Srca Jezusovega: misel o vodi iz Odrešenikovih studencev in misel o Božji ljubezni.

 

Nekatere duhovne prireditve v Stični v letu 2021

Srečanja posvečenih JMS po zoomu ob prvih ponedeljkih v mesecu ob 20.00 bodo: 6. decembra.

Srečanja Bernardove družine, posvečenih JMS in članov Apostolata darovanja bodo na 4. nedeljo v mesecu ob 15.00 v stiški baziliki: 28. novembra in 26. decembra.

Vedno upoštevajmo navodila glede novega koronavirusa.

 

Urednikova zahvala

Pred koncem leta in ob zahvalni nedelji bi se rad zahvalil tistim, ki ste s svojimi članki ali prevodi revijo obogatili, nekateri celo v vsaki številki. Bog povrni vsem, ki ste molili za duhovne poklice, da je naš klas lahko zorel, molitve pa so trkale na Božje Srce in na srca poklicanih. Hvala vsem reševalcem kviza, ki hoče s svojimi gesli pri pravilnih rešitvah spodbujati duhovno življenje. Bog povrni vsem, ki ste dali svoj prispevek, da glasilo lahko izhaja še naprej.

p. Anton