ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS SRCE JEZUSOVO NAŠE UPANJE (8) V kakšnem pomenu uporabljamo besedo 'srce'?

Govorimo o 'srcu'. Besedo 'srce' lahko uporabljamo v dobesednem pomenu, ko mislimo na človekovo telesno srce; v prenesenem ali metaforičnem pomenu, ko mislimo na notranje življenje brez ozira na telesno srce, in v simboličnem pomenu, ko nam je telesno srce simbol ljubezni. Že v splošnem pojmovanju ljudi pri vseh narodih je srce naravni simbol ljubezni. V tem simboličnem pomenu uporablja besedo 'srce' okrožnica papeža Pija XII. o češčenju Srca Jezusovega (Haurietis aquas), ki z besedama 'Srce Jezusovo' označuje tudi Kristusovo osebo, Kristusa samega, seveda pod vidikom njegove ljubezni.

Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje izraz 'Kristusovo Srce' zelo dobro opredeljuje: »V luči Svetega pisma izraz 'Kristusovo Srce' označuje skrivnost samega Kristusa, celovitost njegovega bivanja, njegovo osebo v najbolj osebnem in bistvenem jedru: označuje Božjega Sina, neustvarjeno modrost; neskončno ljubezen, začetek odrešenja in posvečevanja vsega človeštva. 'Kristusovo Srce' je sam Kristus, učlovečena in zveličavna Beseda, ki v Svetem Duhu na znotraj objema Očeta in ljudi, svoje brate, z Božjo-človeško neskončno ljubeznijo« (št. 166).

 

Duhovne prireditve v Stični v letu 2021

Srečanja posvečenih JMS po zoomu ob prvih ponedeljkih v mesecu ob 20.00 bodo: 4. oktobra, 8. novembra in 6. decembra.

Fatimska pobožnost bo ob 18.30 v stiški baziliki: 13. oktobra.

Srečanja Bernardove družine, posvečenih JMS in članov Apostolata darovanja bodo na 4. nedeljo v mesecu ob 15.00 v stiški baziliki: 26. septembra (izjemoma v opatovi kapeli), 24. oktobra, 28. novembra in 26. decembra.

Vedno upoštevajmo navodila glede novega koronavirusa. Potrebno je izpolnjevanje pogoja PCT.

 

Razstavna dejavnost Muzeja krščanstva na Slovenskem v prvi polovici leta 2021

Muzej krščanstva na Slovenskem je svojo razstavno dejavnost v letu 2021 začel 6. maja. Ta dan smo javnosti predali na ogled dve gostujoči razstavi iz Škofje Loke, ki sta nastali ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona. Odprtje razstave je potekalo virtualno, posnetek pa si lahko ogledate na facebook strani našega muzeja.

Gostujoči razstavi 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona in Prizori Škofjeloškega pasijona je Občina Škofja Loka, zanjo Javni zavod 973, pripravila za jubilejno leto 2021. Avtorica razstave je Agata Pavlovec (Javni zavod 973). Razstavi na panojih predstavljata rokopis p. Romualda Marušiča in zgodovino uprizoritev tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Z bogatim fotografskim gradivom so predstavljeni tudi posamezni prizori novodobnih izvedb Škofjeloškega pasijona skozi zgodovino vse do današnjih dni. Razstavi sta bili v Stični na ogled do 15. avgusta 2021.

 

V četrtek, 27. maja 2021, smo z velikim veseljem v živo odprli lastno občasno razstavo Cistercijani v mojem kraju. Avtorica razstave je naša kustosinja pedagoginja Sara Primec. Slavnostni govornik je bil ravnatelj OŠ Stična, Marjan Potokar. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2021.

V Muzeju krščanstva na Slovenskem smo se v sklopu evropskega projekta Cisterscapes lotili raziskovanja kulturne krajine, ki se je skozi stoletja izoblikovala pod vplivom stiških cistercijanov. Avtorica razstave je zapisala: »V želji, da čudoviti svet skrite cistercijanske krajine približamo vsem, ki v tej pokrajini prebivajo, smo k sodelovanju povabili lokalne šolarje. Raziskovanja kulturne krajine se je pod mentorstvom učiteljev zgodovine lotilo 24 učencev OŠ Veliki Gaber, OŠ Stična in PŠ Zagradec. Glavni namen raziskovanja je bilo učence spodbuditi, da prepoznajo dediščino cistercijanov v svojih domačih krajih. S svojimi raziskovalnimi nalogami so učenci orisali celotno zgodovino samostana Stična ter njegovega delovanja na gospodarskem in religioznem področju. V svojih domačih krajih so našli številne stare domačije, ki so bile povezane s stiškim samostanom, mline, gradove in dvorce ter cerkvice, ki so spadale pod stiški cerkveni teritorij. Zbrali so tudi številna ustna pričevanja. Ta kažejo, kako močno so cistercijani prisotni v zavesti tukajšnjih prebivalcev. Razstava »Cistercijani v mojem kraju« je čudovito pričevanje o vplivu stiških menihov na pokrajino, v kateri prebivamo.«

 

V četrtek, 10. junija 2021, smo odprli razstavo »Moj poklic je ljubezen«: o božji služabnici Cvetani Priol. Razstavo sta pripravili Stolna župnija Maribor in Nadškofijski arhiv Maribor. V Muzeju krščanstva na Slovenskem jo je slovesno odprl msgr. Miro Šlibar. Naše obiskovalce je nagovarjala do 31. avgusta 2021.

Cvetana Priol (1922–1973) je slovenska kandidatka za svetnico. Bila je župljanka Stolne župnije Maribor in profesorica klavirja na Glasbeni šoli v Mariboru. Skorajda naša sodobnica nas danes lahko močno navdihuje. Pokojni pisatelj Alojz Rebula jo je poimenoval slovenska mistikinja, trpinka, umetniška duša, vsa predana glasbi, zvezda na malem nebu slovenske svetosti, slovenska mala cvetka.

Na panojski razstavi, ki jo je pripravila mag. Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor, je predstavljeno Cvetanino bogato duhovno življenje. Cvetana Priol je živela iz evharistije, redno obiskovala mašo, prejemala zakramente in opravljala duhovne vaje. Vdano je častila Marijo in se priporočala Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Od leta 1947 do 1969 je vodila duhovni dnevnik. Cvetana je bila vsestransko umetniško nadarjena. Njena velika ljubezen je bila glasba, predvsem klavir. Pisala je prozne spise in pesmi. Njen duhovni dnevnik ne odraža samo duhovne veličine, temveč tudi literarno nadarjenost. Čeprav v njenem ustvarjalnem opusu prevladujejo verski motivi, so pogosti tudi motivi iz vsakdanjega življenja. Umrla je 11. avgusta 1973, ob smrti je dopolnila komaj 51 let.

Za začetek postopka za razglasitev Božje služabnice Cvetane Priol za blaženo ima zasluge p. Jakob Laura DJ, ki je kot duhovni voditelj Cvetani naročil, naj piše dnevnik, ki je ob pričevalcih temeljni dokument v odkrivanju njene svetosti. Januarja 2003 je mariborski škof msgr. Franc Kramberger zaprosil Kongregacijo za zadeve svetnikov, če bi lahko mariborska škofija pričela škofijski postopek za Cvetanino beatifikacijo in kanonizacijo. Pristojna Kongregacija je dober mesec po prejeti prošnji, že 3. marca 2003, odgovorila pozitivno (NIČ NE NASPROTUJE). Od takrat lahko Cvetano Priol imenujemo Božja služabnica. Postulator za njeno beatifikacijo je duhovnik Vinko Škafar.

Leta 2004 je izšla knjiga Stanka Janežiča, Cvetana Priol, na poti svetosti. Leta 2005 je Alojz Rebula napisal scenarij za dokumentarni film Cvetana Priol, pričevalka nevidnega, ki ga je s sodelavci pripravila Vanda Brvar in smo ga lahko videli na TVS. V Mariboru so leta 2020 pripravili o njej tudi znanstveni simpozij.

(Povzeto iz spremljajoče zloženke razstave: Lilijana Urlep, Vinko Škafar, Božja služabnica Cvetana Priol (1922–1973): drobci iz življenja Cvetane Priol, Stolna župnija Maribor, Nadškofijski arhiv Maribor, 21. 7. 2020).

mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Ob peti obletnici obiska Marije romarice iz Fatime

Pred petimi leti, od maja do oktobra 2016, smo z velikim navdušenjem in gorečnostjo sprejeli in spremljali fatimsko Marijo romarico, ki je obiskovala škofije in župnije po vsej Sloveniji. Letos smo v letu svete Družine in naših družin. Postavlja se vprašanje, kako bi upoštevanje fatimskih naročil in zgledov pastirčkov vplivalo na naše družine, da bi živele v večjem miru in zadovoljstvu.

Fatimska naročila in zgledi pastirčkov, Lucije, Frančiška in Jacinte, postavljajo v središče prijateljstvo s »skritim Jezusom« v Evharistiji in s tem z Bogom. – Če vsi člani v družini živijo v prijateljstvu z Jezusom v Evharistiji, redno prejemajo zakramente in se ravnajo po evangeliju, bo družina gotovo živela v miru in zadovoljstvu.

V Fatimi je mir povezan z vsakodnevno molitvijo rožnega venca. – Družina, ki dan zaključi s to molitvijo, bo vsekakor zadovoljna in bo ostala skupaj. Upravičeno lahko upamo, da bo tudi v prihodnjem življenju skupaj v večni sreči pri Bogu.

Angel in Marija naglašata pomen sprejemanja križev in žrtev. – Če bodo vsi člani v družini s potrpežljivostjo sprejemali križe in žrtve v zadoščenje za svoje in tuje grehe ter kot prošnjo za spreobrnjenje grešnikov, bodo sami srečni. Hkrati bodo s tem mnogim pomagali k srečnemu družinskemu življenju, saj smo v Cerkvi vsi eno telo, katerega udje skrbijo drug za drugega.

Lucija se je po Marijinem naročilu zelo trudila za uvedbo prvosobotne pobožnosti na fatimski način. – Če se je bodo družine s pravo gorečnostjo udeleževale, bodo v tem življenju živele v miru in sreči, v prihodnjem pa bodo deležne večne sreče.

V središču fatimskega sporočila je posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in življenje iz te posvetitve. – To bo družinam dajala moč, da bodo uresničile vse tisto, kar Marija in Jezus od njih pričakujeta. Zelo nam pomaga vsakodnevno obnavljanje posvetitve s kratko molitvijo:

 

Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino,

naša družina se vama z ljubeznijo izroča in popolnoma daruje. Bodita z nami in nam pomagajta, da bomo izpolnjevali Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, Božje in cerkvene zapovedi ter se ravnali po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika. Tako bomo rasli v medsebojni ljubezni in edinosti. Brezmadežno Srce Marijino, vodi nas na poti k Jezusu! Presveto Srce Jezusovo, bodi naše življenje in vstajenje! Amen.

 

Z življenjem po fatimskih naročilih in zgledih pastirčkov bomo prispevali k zmagi Marijinega brezmadežnega Srca. Sv. Janez Pavel II. je pogosto ponavljal tolažilne besede: »Končno bo zmagalo Marijino brezmadežno Srce.« Storimo, kar moremo, da bo ta zmaga v naših srcih, naših družinah in v javnem življenju nastopila čim prej.

p. Anton

 

DOMAČA ZDRAVILA

Žajbelj (Salvia officinalis L.)

je rastlina Sredozemlja. Stari Egipčani so ga uporabljali kot rastlino za zvečanje rodnosti, stari Grki pa za zaustavitev krvavečih ran, za čiščenje razjed in ran, za grgranje pri vnetjih ust in grla. Njegova tradicionalna uporaba se je nato razširila v Indijo ter v 17. stoletju v Severno Ameriko.

V 14. stoletju je bilo pri zdravnikih iz salernske šole v Italiji slišati: »Zakaj umira mož, ki mu raste žajbelj na vrtu?« Ime žajbelj namreč izhaja iz latinske besede salvare, ki pomeni zdraviti.

Kako učinkovita in pogosto uporabljena zdravilna rastlina je žajbelj na Slovenskem, govorijo mnogovrstna ljudska imena zanj: kadulja, žavbej, vrtni žajbelj, čistec, vrtni žajbel, žajbel, žajbl, žlahtni žajbel, prava kadulja.

Sodi v družino ustnatic (Lamiaceae). Rad ima tople kraje in sončno lego. Malce je le občutljiv na mraz in veter. Vsako tretje leto ga je na vrtu dobro presaditi, sicer rad odmrje. Mlade poganjke in liste nabiramo preden rastlina začne cveteti, to je zgodaj poleti.

Žajbelj vsebuje eterično olje, katerega glavna sestavina je tujon (35 do 60%). V eteričnem olju so še cineol, kafra in borneol. Tujon, ki je strupen, se v vodo ne izloča, zato lahko žajbelj mirno uporabljamo za pripravo čaja. V alkohol pa se tujon izloča, zato notranja uporaba tinktur žajblja ni priporočljiva. Ne dodajajmo ga v doma pripravljene grenčice! Dobro je, da si to zapomnimo. Stranski učinki tujona so slabost, bruhanje, krči želodca in črevesja, poškodbe ledvic, tremor in krči.

Uporaba žajblja v zdravilne namene je raznovrstna.

Po priporočilu patra Simona Ašiča pri vnetem grlu damo na obolelo mesto žajbljev obkladek, ki ga pripravimo tako, da krpo omočimo s s poparkom žajblja. Pri vnetnih obolenjih ustne votline in žrela še grgramo žajbljev čaj ali ga uporabimo za izpiranje, saj žajbelj vsebuje čreslovine, predvsem rožmarinsko kislino in eterično olje, ki vsi delujejo protivnetno in zavirajo razmnoževanje virusov, bakterij in gliv.

Tradicionalno se žajbelj uporablja še za zdravljenje prebavnih motenj, tiščanja v želodcu. Kot da bi »imeli kepo v želodcu«, potem ko smo nekaj zaužili. Grenčine v žajblju, kot je npr. karnozol, spodbudijo izločanje prebavnih sokov in to olajša prebavo in zmanjša napenjanje v prebavilih. Pri morebitnem pojavu neželenih bakterij ali virusov v prebavilih, je dobro, da ima še žajbelj protimikrobno delovanje - kot je bilo prej omenjeno.

Učinkovit je pri prekomernem potenju, še posebej v pomenopavzalnem obdobju, saj zmanjšuje delovanje znojnih žlez. Zato ga dodajamo v čajno mešanico, ki je namenjena ženam pri premagovanju težav v meni:

 

Čajna mešanica MenoSIT patra Simona Ašiča

10% list žajblja (Salviae folium)

20% rastlina plahtice (Alchemillae herba)

20% rastlina rmana (Millefolii herba)

30% korenika cimicifuge (Cimicifugae rhizoma)

20% rastlina materine dušice (Thymii serpylli herba)

 

Čaj MenoSIT pri težavah v klimakteriju pijemo 3 krat na dan. Vsakič si pripravimo sveže pripravljen čaj. Deluje proti vročinskim valovom, zmanjšuje čezmerno potenje. Tudi težave z nespečnostjo in občutki strahu se zmanjšajo, saj ta čaj deluje še pomirjevalno.

 

V domači lekarni je pametno imeti žajbelj zaradi njegove koristnosti vedno pri roki, saj – če povzamemo - je učinkovit proti mikrobom, pri napenjanju v prebavilih ter zmanjšuje prekomerno potenje. K mastnim jedem ga dodamo kot začimbo.

Barbara Kozan, mag. farm.

 

Ime Marijino

praznujemo 12. septembra v spomin na leto 1683, ko je krščanska vojska pred Dunajem premagala Turke. Čeprav izvira začetek češčenja tega praznika iz Španije, je še posebej priljubljen v deželah nekdanje Avstro – Ogrske. V Sloveniji mu je posvečenih deset cerkva. Zanimivo je, da je misijonar Friderik Baraga (1797–1868) tako poimenoval prvo cerkvico, ki jo je postavil na ameriških tleh. Stala je na obali Michiganskega jezera. Bila je silno preprosta, saj je bila vsa iz lubja, tako streha kot stene, in brez vsega okrasja. Že čez dve leti, 20. aprila 1834, pa je blagoslovil prvo pravo misijonsko župnijsko cerkev. Bila je lesena in je merila 50 X 30 čevljev. Tudi »prava« cerkev pri Veliki reki (Grand River) je nosila isto ime – Ime Marijino, kajti misijonar piše: »Ko sem namreč sklenil darovati svoje življenje v prid misijonov, sem obljubil naši ljubi nebeški Materi, da bom prvo cerkev, ki jo bom blagoslovil med domorodci, posvetil v čast njenemu zavetniškemu imenu.«

Včasih, ko je bila žetev pšenice precej kasneje kot dandanes, je bilo ob tem prazniku revežem dovoljeno, da so lahko po njivah pobirali raztreseno klasje.

Valerija Ravbar