Rman (Achillea
millefolium L.) je trajnica, ki v Sloveniji raste na travnikih in med
grmovjem od nižine pa do alpskega pasu. Poleti si ga zato z lahkoto naberemo
dovolj za domačo uporabo. Pater Simon Ašič (1906–1992) je rman zaradi njegovih
mnogoterih zdravilnih učinkov pogosto uporabljal za pripravo različnih čajnih
mešanic.
Zraste do 50 cm
visoko, ima pokončno, čvrsto steblo, ki se konča z malimi, 4 do 6 mm velikimi
belimi ali malo roza cvetnimi koški, ki so urejeni v češuljasto socvetje. Ker
je trajnica, pri nabiranju pazimo, da ne izpulimo cele rastline s korenino
vred. Zgornji cvetoči del rastline se namreč težko utrga in zato pri nabiranju
uporabljamo nož.
Nasveti patra
Simona Ašiča
Za
pomiritev vznemirjenega črevesja, pri vetrovih in krčih v prebavilih ter
kadar se izmenjujeta zaprtje in driska, po patru Ašiču pijemo čaj iz rastline
rmana, majarona in bazilike, listov poprove mete, korenin angelike, plodov
komarčka in cvetov ognjiča (čaj ČreSIT, št.19). Rman vsebuje seskviterpene, ki
uničujejo različne kužne bakterije v prebavilih. Znanstveniki so dokazali, da
rman v dovolj veliki količini npr. deluje proti bakteriji Salmonella
enteritidis. Rman v prebavilih pomiri tudi krče.
Pri
pljučnicipo
nasvetu patra Ašiča pijemo čaj iz njivske preslice, rmana in ognjiča.
Znanstveniki so dokazali, da rman deluje protimikrobno. Ugotovili so, da
eterično olje rmana npr. učinkovito deluje proti bakteriji Streptoccocus
pneumoniae, ki povzroča pljučnico. Zato lahko razumemo, zakaj je pater Ašič
rman dodal čajni mešanici, namenjeni zdravljenju pljučnice.
Pri
prehladu
po nasvetu patra Ašiča pijemo čaj iz cvetov črnega bezga in lipe, korenin
kolmeža in repinca, rastlin rmana in njivske preslice, listov velike koprive,
pelina, poprove mete in žajblja. Rman poveča potenje, kar je pri prehladu
ugodno. Deluje protivnetno. Znižuje tudi telesno temperaturo, ker vsebuje
salicilno kislino, ki poleg znižanja telesne temperature deluje še proti
bolečinam. Rman vsebuje tudi vitamin C.
Pri
povišanem holesterolu
po nasvetu patra Ašiča pijemo čaj iz rastline rmana in jetičnika, cvetov sivke,
korenik pirnice ter listov poprove mete in velike koprive (čaj HoleSIT št.24).
Rman lahko zniža holesterol v krvi. Pomembno je, da čaj uživamo vsaj 3 do 4
mesece, nato naredimo 14 premor.
Pri
pomanjkanju apetita
pijemo čaj iz rmana, ki ga v tem primeru ne sladkamo, saj grenčine, ki jih rman
vsebuje, spodbujajo izločanje prebavnih sokov ter žolča in smo zato lačni.
Zraven dodamo še korenine rumenega svišča, rastline tavžentrože in majarona,
plodove kumine in janeža ter cvetove kamilice (čaj Za dober tek, št.8). Žličko
te mešanice poparimo in pustimo stati 15 minut. Čaj pijemo po 1 ali 2 skodelici
dnevno, pol ure pred jedjo.
Rmanovo mazilo
Iz rmana si
lahko pripravimo mazilo. Sveže nabrano rastlino namočimo v domače žganje za 14
dni. Pustimo stati v temnem prostoru ter vsebino občasno premešamo. Nato
precedimo in pripravljen izvleček, ki je rmanova tinktura, vgradimo v mazilno
podlago.
Rmanovo mazilo
nanašamo na razpokane bradavice pri doječih mamicah ter na kožo pri drugih
spremembah. Dokazano je, da alkoholni izvleček rmana deluje na bakterijo Staphylococcus
aureus, ki lahko povzroči gnojne okužbe kože. Rman prav tako vsebuje še
čreslovine, ki krčijo kožo in sluznice in zato zapirajo ter tako zmanjšujejo
izcejanje krvi pri ranah.
Rman vsebuje več
kot 100 znanih spojin, je dobro raziskana zdravilna rastlina. Ima številne
ugodne učinke na telo in hitro ga lahko naberemo veliko, saj ni tako majhen kot
je npr. materina dušica.
Barbara
Kozan, mag.farm.