ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI

Živi rožni venec, izvir moči za duhovne poklice

Živi rožni venec za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice in za njihovo stanovitnost ter svetost se imenuje molitev desetke svetega rožnega venca, za katero se ljudje odločijo ob spoznanju, da manjka danes v svetu več kakor sedem milijonov novih duhovnih poklicev, in da mora biti vsak duhovni poklic od nekoga izmoljen in iztrpljen! Predvsem pa je ta molitev rožnega venca odgovor na Jezusovo naročilo: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,37.38; Lk 10,2).

Živi rožni venec (ŽRV) pomeni skupino molivcev, zbranih v enem ali več vencih po 20 oseb, ki ob premišljevanju Jezusovega in Marijinega življenja molijo eno desetko od 20 skrivnosti rožnega venca. Tako en venec molivcev izmoli vsakdan vse 4 dele rožnega venca. Namen živega rožnega venca je zahvala Kristusu in Mariji, Božji Materi, ter prošnja za velike potrebe vesoljne Cerkve, med katerimi je na prvem mestu potreba in nujnost edinosti, pa tudi molitev za obuditev novih duhovnih poklicev. Molivci darujejo svojo desetko za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice: duhovnikov, redovnikov, redovnic, misijonarjev, ljudi v svetnih ustanovah in v drugih oblikah Bogu posvečenega življenja sredi modernega sveta ter za njihovo stanovitnost in svetost. Jezus nenehno kliče dovolj delavcev na »ŽETEV«, vendar se vsi ne odzovejo njegovemu vabilu. Manjka jim poguma in ljubezni za popolno darovanje Bogu in ljudem. Z molitvijo živega rožnega venca prosimo vsak dan Marijo – Mater večnega in vélikega duhovnika Jezusa Kristusa – naj jim izprosi jasnega spoznanja, odločnosti, poguma in vztrajnosti v njihovi odločitvi.

Zgodovina

Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja, to je v dobi francoske revolucije (1789), je katoliška Cerkev v Evropi zelo trpela. Marie Pauline Jaricot (izgovori Marí Paulin Žarikó, 1799 – 1862) je leta 1826 zbrala v Lyonu skupino molivcev ter jih imenovala Živi rožni venec. V tistih zelo težkih časih je želela ljudem pomagati s tem, da je z molitvijo oživljala vero, zaupanje in ljubezen v vsakdanjem življenju. Ta način molitve je uvedla predvsem za tiste, ki še niso verjeli v veličino in moč molitve ali pa niso utegnili dovolj moliti.

Na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1971, se je v frančiškanskem samostanu v Kamniku odločila skupina marijanskega krožka z brati Pashalom, Christijanom in Lovrencem, da bodo po zgledu svetega mučenca iz Auschwitza, redovnika patra Maksimilijana Kolbeja OFM Conv (1894 – 1941), začeli moliti za nove duhovne poklice eno desetko rožnega venca na dan. Ta navdih in odločitev so izročili v Marijine roke. Posamezne desetke rožnega venca so razdelili prvim molivcem v pismu z naslovom Žetev ob spominu na Jezusove besede: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,37.38; Lk 10,2).

Brat in sestra!

Če imata v srcu veselje, navdušenje in moč, da storita kaj velikega in lepega za Boga, za svet in narod, potem z molitvijo desetke rožnega venca za edinost Cerkve in za nove duhovne poklice in za njihovo stanovitnost ter svetost prosita Jezusa Kristusa, naj pošlje delavce na svojo žetev.

Svojo odločitev sporočita na naslov:

Živi rožni venec (ŽRV)

Brezje 72

SI-4243 BREZJE

Tel: 04-537 07 03, 041-505427

e-pošta: leopold.grcar@rkc.si

Vsak novi molivec pošlje podatke s priimkom, imenom, datumom rojstva, točnim naslovom, telefonom, elektronskim naslovom in podpisom. Kot odgovor bo po pošti prejel zloženki z navodilom in kratko meditacijo k posameznim desetkam, molitveno izkaznico, v kateri bo našel razpored svoje desetke za vsak mesec, ter listič ŽETEV, da bo ob papeževih besedah ali zgledih svetnikov poglobil svojo molitev, žrtev in trpljenje za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice ter za njihovo stanovitnost in svetost. Če pa kdaj ne bi mogel zmoliti svoje desetke, daruje v ta namen Bogu po Mariji trpljenje in preizkušnje tistega dne.

Danes šteje Živi rožni venec že preko 10.500 molivcev v domovini in po svetu. Dvajset članov skupaj se imenuje ROŽA, dvajset ROŽ je ROŽNI GRM, dvajset ROŽNIH GRMOV je MARIJIN VRT. Vse pa zedinja v ljubezni do Boga in Marije molitev, žrtev in trpljenje, darovano za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice in za njihovo stanovitnost ter svetost. Vse člane Živega rožnega venca povezuje brošurica ŽETEV, ki nas vsako leto povabi na Molitveni dan Živega rožnega venca in na duhovno obnovo k Mariji Pomagaj na Brezje; ta navadno poteka na binkoštno soboto. V adventu in postu pa nas Žetev povabi na letne duhovne vaje, ki so v marcu, aprilu in maju v Domu duhovnih vaj na Brezjah 72, 4243 Brezje. Najbolj osrečujoča zavest pa je spoznanje, do katerega prihajamo preko pisem molivcev. Ti nam sporočajo, kako molitev za duhovne poklice daje smisel njihovemu trpljenju, bolečinam in osamljenosti. V pismih se ponavlja misel: »Sedaj vem, za koga in zakaj smem trpeti in darovati vse bolečine!« Srce pa poje in slavi Boga, ko pride sporočilo: »Do sedaj ste mi pošiljali Žetev domov, odslej pa je moj naslov Dolničarjeva 4, 1000 Ljubljana!« Veselje se nadaljuje, ko na podoben način dobimo naročilo, naj pošiljamo Žetev na naslov kakšne redovne ustanove. Takrat pride iz srca beseda: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, …!« (Jn 11,41–42). Uresničujejo se Gospodove besede: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Mt 7,7).

Živi rožni venec je z vsemi molivci in z vsem delom zaupan varstvu Device Marije, matere večnega in velikega duhovnika Jezusa Kristusa in matere nas vseh, torej MARIJI POMAGAJ!

Vabim, da se tej tako globoki in potrebni molitvi pridružite tudi Vi!

p. dr. Leopold Grčar OFM

Molitev pospešuje rast v veri

»Kakor je hrana nujno potrebna za telo, tako je molitev nujno potrebna za dušo. V resnici niti hrana ni tako potrebna za telo kakor molitev za dušo. Post je namreč večkrat potreben, da ohranimo telo zdravo, posta za molitev pa ne poznam.«

Mahatma Gandhi

Poglejmo redovnikovo pričevanje:

Na predavanju v Steubenville (Ohio, ZDA) je brat Daniel Klimek, frančiškanski tretjerednik, dejal, da je rožni venec edinstveni dar, ki nudi učinkovito duhovno zaščito proti zlu, in je obenem čudovito sredstvo za češčenje Matere Božje, način, da ji poklanjamo duhovne rože.

»Vojne in krvavi spopadi so bili zaustavljeni s pomočjo tega duhovnega orožja, ki se imenuje rožni venec,« zatrjuje Klimek in dostavlja: »Če se soočate z duhovnim sovražnikom, se morate braniti z duhovnim orožjem.« Klimek primerja rožni venec z mečem, ki ga je treba uporabljati v duhovnem boju.

Klimek nas tudi opozarja, da rožni venec ni samo to. Molitev rožnega venca je pot do prisrčne povezanosti z Devico Marijo. Vsaka zdravamarija je kot vrtnica, ki jo izročimo nebeški Materi kot dokaz naše ljubezni.

Troubonline

Očenaš

Očenaš ali Gospodova molitev prejema vso svojo odličnost od avtorja, ki ni kateri koli človek, ne angel, ampak je Kralj angelov in ljudi, Jezus Kristus. »Bilo je potrebno,« je rekel sv. Ciprijan, »da nas je tisti, ki nam je kot Odrešenik prišel podarit življenje iz milosti, kot nebeški Učitelj naučil tudi, kako moliti.« Sijajna modrost Božjega Učitelja se kaže v vrstnem redu, moči in jasnosti te Božje molitve, ki je kratka, a bogata z nauki; dostopna je preprostim, pa zvrhano polna skrivnosti za učene.

Molitev očenaš vsebuje vse naše obveznosti do Boga, dejanja vseh kreposti in prošnjo za vsako našo duhovno in materialno potrebo. »Je povzetek evangelijev,« pravi Tertulijan. »Presega vse želje svetnikov,« pravi Tomaž Kempčan, »na kratko vsebuje vse mile navdihe psalmov in spevov. Prosi za vse to, kar je potrebno za nas, slavi Boga na odličen način, dviguje dušo z zemlje k nebesom in jo najtesneje združuje z Bogom.«

Sv. Ludvik Marija Grignion Montfortski

Premišljevalna molitev rožnega venca

Ko molimo rožni venec, premišljujemo njegove skrivnosti. Ne gre zgolj za povzetek Jezusovega življenja v preprosti ustni molitvi, pa naj bo ta še tako goreča. Molitev mora spremljati ljubeče premišljevanje, sicer rožni venec ostane brez svojega življenjskega soka in je brez veljave. Bil bi manj od lastne sence in tako ne bi bil več rožni venec.

Kar zadeva to vprašanje, so vsi papeški dokumenti jasni. Rožni venec, ki ga imajo v časti in ga priporočajo, ne vsebuje samo ustnega izgovarjanja desetih zdravamarij, ki ga občasno prekinja molitev očenaša, ampak tudi premišljevanje o skrivnostih. Zaradi tega rožni venec omogoča duhovno povezanost s Kristusom, ki je ves čas resnično navzoč v svojih skrivnostih ter vsaki posamezni skrivnosti daje lastno učinkovitost.

Polagoma in nezaznavno kristjan ob srečevanju s Kristusom v skrivnostih rožnega venca v skladu s čudovito izjavo Pija X. »sprejema svete Kristusove navade«.

Benoit Thierry D' Argenlieu

Čudežno ozdravljenje v Lurdu

Družina Bely je imela težko življenje v majhni vili na obrobju Angoulêma (Francija). Jean Pierre, Genovefin mož in oče dveh dečkov, je bolan ležal v bolnišnici. Leta 1972 so se pojavili prvi znaki skleroze. Bolnikovo stanje se je poslabšalo, zato je bil razglašen za 100% invalida, ki je potreboval nego tretje osebe. V oktobru 1987 se je udeležil romanja rožnega venca v Lurd. Tretji dan po prejemu zakramenta bolniškega maziljenja je začutil globok notranji mir. Potem je nenadoma prejel občutek za tip in se je mogel znova gibati. Ni se upal postaviti na noge … Naslednjo noč mu je notranji glas ponavljal: »Vstani in hodi!« Jean Pierre Bely je bil spet zdrav!

Sam rad poudarja: »Gospod je najprej ozdravil moje srce in nato telo.« Po dvanajstih letih preiskav je škof iz Angoulêma razglasil, da je ta ozdravitev »resnično znamenje Kristusa Odrešenika, ki je bilo dano na priprošnjo lurške Matere Božje.«

Božja preprostost v rožnem vencu

Lahko se nam zdi čudno, da je tako preprosta molitev, kot je rožni venec, na poseben način povezana z dominikanci. Dominikanci redko mislimo o sebi, da smo preprosti možje, saj smo ustvarjali obsežna znanstvena teološka dela. In vendar smo se borili, da smo ohranili rožni venec. Je naša sveta dediščina.

Zakaj je ta preprosta molitev za dominikance tako dragocena? Mogoče zato, ker je v središču našega teološkega izročila prisoten navdih k preprostosti. Sv. Tomaž Akvinski je rekel, da ne moremo doumeti Boga, ker je popolnoma preprost … Obstaja napačna preprostost, ki se je moramo otresti. Gre za poenostavljanje tistih, ki imajo vedno za vse preveč enostavne odgovore in že vnaprej vse vedo. Ti so bodisi leni bodisi nesposobni za razmišljanje.

Obstaja pa prava preprostost – preprostost srca – ki je preprostost čistih pogledov. Lahko jo dosegamo samo počasi, in sicer z Božjo milostjo, ki nas približuje Božji preprostosti. Rožni venec je dejansko zelo preprosta molitev, vendar je povezana s tisto modro in globoko preprostostjo, po kateri hrepenimo in v kateri bomo našli mir.

P. Timothy Radcliffe OP

Duhovne prireditve v Stični v letu 2019

JUNIJ

28. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

JULIJ

1.– 7. P. Jona, delovni tabor

12. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki

18. – 21. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

26. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

28. ob 15.00 molitev za duše v vicah v mali kapeli

AVGUST

1.– 4. Msgr. Marjan Turnšek, zakonci

4. – 10. P. Krištof Čufer, Molitev in delo s cistercijani

8. – 10. Oratorij, Lučke

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki

15. – 18. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

18. ob 15.00 molitev za duše v vicah v mali kapeli

20. ob 19.00 Slovesnost sv. Bernard v cerkvi

22. – 25. Skupina Romar, v tišini, (040 576 914)

22. – 24. Šola gregorijanskega petja

30. češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

SEPTEMBER

6. – 8. P. Anton Nadrah, Bernardova družina

8. ob 14.30 Bernardova družina

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki

14. – 15. Skupnost Emanuel

15. ob 15.00 molitev za duše v vicah v mali kapeli

27. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

OKTOBER

4. – 6. P. Maksimilijan File, Ora et labora

11. – 13. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

13. ob 14.30 Bernardova družina

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki

18. – 19. Karitas

25. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

25. – 27. Ciril Čuš, za duše v vicah 

NOVEMBER

7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki

10. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 17. Skupnost Emanuel

22. – 24. G. Hari, skupina

24. ob 15.00 molitev za duše v vicah v mali kapeli

29. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

29. – 1. 12. Skupnost Emanuel, mladi

DECEMBER

5. – 8. P. Vital Vider, zakonci z otroki

8. ob 14.30 Bernardova družina

22. ob 15.00 Molitev za duše v vicah v mali kapeli

31. ob 21.00 duhovno silvestrovanje v opatovi kapeli

Prijave za skupine v Domu duhovnosti sprejema voditelj Doma p. Nikolaj:

po emailu opatija.dom.duhovnosti@gmail.com

ali na telefon: 041 972 813.

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.

Prijave posameznih udeležencev sprejemajo voditelji skupin.

P. dr. Nikolaj Aracki, GSM: 041/972 813; e-naslov: nikolaj.aracki@rkc.si

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Bernardova družina bo imela v letu 2019 srečanja na 2. nedeljo v mesecu v opatovi kapeli od 14.30 do 16.30: 12. maja (romanje na Svete Gore), 9. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v baziliki), 8. septembra, 13. oktobra, 10. novembra in 8. decembra.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca bo leta 2019 na zadnji petek v mesecu v opatovi kapeli od 19.30 do 21.30: 31. maja, 28. junija, 26. julija, 30. avgusta, 27. septembra, 25. oktobra, 29. novembra in 31. decembra.

Fatimska pobožnost bo v stiški baziliki 13. v mesecu ob 19.30: 13. maja, 13. junija, 12. julija, 13. avgusta, 13. septembra in 13. oktobra.

Duhovne vaje za vse (tudi za Bernardovo družino) bodo s spremljanjem p. Antona Nadraha: od 6. septembra ob 18.00 do 8. septembra po kosilu. Tema: Kaj je smisel mojega življenja? Prijave: anton.nadrah@rkc.si ; tel. 01/78 69 791; Anton Nadrah, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica.

Letna seja vseh animatorjev in odbora Združenja posvečenih JMS bo v Stični v soboto, 25. maja, ob 9.30. Na seji bodo volitve novih animatorjev (8) v odbor Združenja posvečenih JMS.

Letne duhovne vaje posvečenih JMS v Medžugorju

Letne marijanske duhovne vaje za Jezusu in Mariji posvečene duhovnike, redovnice, redovnike in laike bodo letos v Medžugorju od torka, 6. avgusta, do sobote, 10. avgusta 2019. Marijanske nagovore bo pripravil p. Anton Nadrah. Sodelovali pa bodo tudi navzoči duhovniki. Naslov duhovnih vaj bo: »Marija, skoz' življenje voditi srečno znaš«.

Odhod avtobusa bo iz Ljubljane, pred cerkvijo na Rakovniku, v torek ob 5.00, ustavil pa se bo tudi v Stični ob 5.30. Tudi iz škofij M. Sobota, Maribor, Celje je predviden avtobus. Natančen razpored pobiranja romarjev bomo objavili po prijavah. Prijavite se do 20. junija 2019 predsedniku Združenja posvečenih JMS, župniku pri Mali Nedelji, g. Srečku Frasu na GSM: 041/ 93 93 94 ali na e- pošto: fras.srecko@gmail.com

Cena prevoza in namestitve, poln penzion, je 235 EUR ( v ceni zajeto gradivo za duhovne vaje, pesmarica, malica na poti, voda na avtobusu).

Predsednik Združenja JMS Srečko Fras

Molitvena skupina Jezusovega usmiljenega Srca za duše v vicah

se srečuje v stiškem samostanu, v kapeli ob križnem hodniku, vsako četrto nedeljo v mesecu ob 15. uri. Moli za duše v vicah, pa tudi za Cerkev, svetega očeta in duhovnike kot tudi zase, svoje družine in vse, ki za molitev prosijo. Vabljeni vsi ljudje dobre volje, da se pridružijo. Duše v vicah čakajo na nas in na našo ljubezen. Molitvena srečanja: 26. maja, 23. junija, 28. julija, 18. avgusta, 15. septembra, 24. novembra in 22. decembra.

DOMAČA ZDRAVILA

Putika

Putika je bolezen presnove, ki pri bolnikih povzroči vnetje sklepov. Povezana je s povečanjem sečne kisline v krvi. Posebno pri moških s staranjem narašča količina sečne kisline. Vzroki so genetska nagnjenost, hrana bogata s purinom in motnje v funkciji ledvic. Pri prizadetih osebah se sečna kislina kopiči v obliki majhnih kristalov na različnih delih telesa, v sklepih, na kitnih vezeh in okoliških tkivih. Ta proces lahko traja več let, ne da bi prizadeti trpel z napadom putike. Pri napadu putike, torej pri naraščanju nivoja sečne kisline, poskušajo fagociti imunskega sistema kristale odstraniti. Neprebavljivi kristali sečne kisline prerežejo membrano fagocitov, pri tem se sprostijo encimi, ki neposredno škodijo tkivu in sprožijo močno vnetno reakcijo.

Težave lahko nastopijo čez noč. Praviloma se akutni napad putike izrazi na osnovnem sklepu palca na nogi. Pri akutnem vnetju bolijo sklepi, koža pordeči, oteče in poviša se telesna temperatura. Med napadi so daljše faze, ko ti simptomi mirujejo.

Napad putike lahko sproži bogata hrana, preveč alkohola, infekcijska bolezen ali tudi povečan napor.

Pri zdravljenju putike razlikujemo trajno terapijo, katere cilj je dolgoročno zmanjšanje količine sečne kisline in akutno zdravljenje, ki naj bi služilo lajšanju bolečin. Potrebna je sprememba pri načinu prehranjevanja. Da bi dosegli dolgotrajne rezultate zdravljenja, poskušamo pri zdravljenju putike doseči zmanjšanje vrednosti sečne kisline v krvi. Ker je purin predstopnja sečne kisline in alkohol podpira njeno tvorbo, je osnovni ukrep prehrana z malo purina in brez alkohola. Purin vsebuje drobovina, meso, morska hrana ter stročnice. Izogibati se moramo telesnim naporom in podhladitvam, ker lahko povzročajo napad putike. Normalizacijo sečne kisline v krvi lahko pogosto dosežemo že samo z zmanjšanjem telesne teže.

Z zdravilnimi zelišči lahko podpiramo izločanje sečne kisline preko ledvic iz telesa. Poleg tega moramo dnevno spiti priporočljivo količino tekočine. Sečno kislino iz organizma znižamo s pitjem priporočljive količine čaja iz koprive, breze, velikega omana, vrbove skorje, njivske preslice, rmana, jegliča, bezga in divje mačehe.

Pri akutnem vnetju prizadetega sklepa pomaga mazanje z gabezovim mazilom, hladni obkladki in miren položaj sklepa.

Sitik d.o.o.; tel. 01 7877 065; e-pošta: info@sitik.si

farm. Klemen Križaj

VALERIJINE VRSTICE

Viridina kača

Stiško polje! Kako imenitno se je v času mojega otroštva slišalo to poimenovanje za njive in travnike, ki se razprostirajo na obeh straneh ceste, ki pelje proti starodavni Stični. V eni izmed hiš ob cesti je bila nekoč kovačija. Imeli so seveda tudi kmetijo. Tistega dne je šla gospodinja, kakor že tolikokrat prej, z otrokom v nečkah, plet čez cesto. Nečke je položila v razor, sama pa se je zatopila v delo in svoje misli. Ko se je čez čas ozrla, jo je obšla groza. Zagledala je kačo velikanko, ki je goltala njeno dete. V obupu je začela klicati na pomoč Marijo. Kača je pri priči spustila otroka in se odplazila proč.

Mislim, da je bajki botroval grb vojvodinje Viride (1351–1407), ki je pokopana v stiški baziliki. Bila je babica cesarja Friderika III., izvirala pa je iz slavne milanske rodbine Visconti. Ta ima v svojem grbu kačo, ki golta otroka in je upodobljen na Viridinem spominskem kamnu v stiški cerkvi. Kaj je botrovalo podobi v grbu, natančno ne vedo niti zgodovinarji, naši ljudje pa so zgodbo prenesli na Stiško polje.

Povedala Angela Markovič, r. 1895, Mleščevo (Megličeva teta).

Pošast sv. Marjete

Zavetnica podružnične cerkve v Malem Črnelu sv. Marjeta je vsa oblečena v zlato, zlati sta tudi sv. Apolonija na njeni desni in sv. Lucija na levi strani ter venec okrogloličnih angelčkov, ki jo obdajajo. Zlat je ves oltar, le pod nogami svetnice ždi črna pošast, priklenjena na verigo. Povedali so nam, da je to hudič, ki ga je svetnica premagala. Ampak za nas otroke, pa tudi za mnoge odrasle, je bila beseda hudič preveč podobna kletvici, zato smo nestvoru rekli preprosto pošast. Nekoč, ravno na Marjetino žegnanje, so pri Mihcu v zaselku na drugi strani gozda pričakovali, da bo krava povrgla tele. Gospodinjo je zelo skrbelo, da bo kaj narobe. Zato je možu, ki se je odpravljal k maši, stisnila v roko nekaj denarja in mu naročila, naj da vbogajme, da bo krava po sreči povrgla. Mihec jo je mahnil skozi gozd, a bolj ko se je bližal cerkvi, bolj škoda se mu je zdelo denarja za vbogajme. In če sv. Marjeta potem ne bo pomagala? »Bom pa jaz malo bolj potegnil, ko bomo reševali tele,« se je potolažil in obdržal denar v žepu. Po maši se ni vračal domov po bližnjici skozi gozd, ampak je napravil velik ovinek do večje vasi, kjer je bila gostilna. Popoldne je mimogrede minilo. Ko se je bližal domu, se je že malce mračilo ali pa se je njemu mračilo od pijače. Tik pred domom je v globači pod cesto, kamor je poniknil vaški potoček, zagledal strašno prikazen: črno in rogato. Pognal se je proti domu in kričal:«Svete Marjete pošast je ušla s 'ketne'!« Domači so seveda menili, da se pošasti reče žganje, a so šli vseeno pogledat. Našli so kravo, ki je popoldne pobegnila v sosednjem zaselku in padla v brezno. Sv. Marjeta svojo pošast še vedno varno drži na verigi.

Povedala Terezija Trunkelj, r. 1875, Potok.